Stabilnost

Oceni ta prispevek
(0 glasov)
11 Jul 07
Napisal Marjan Kolenc Prebrano 2397 krat

Kadar govorimo o aerodinamičnih kvalitetah letala, mislimo seveda na njegove aerodinamične oblike, zatem pa tudi na stabilnost in krmarljivost. Ti dve lastnosti se pri prehodu od podzvočnih v nadzvočne hitrosti precej spremenijo. Pojavil se je problem stabilnosti in krmarljivosti pri nadzvočnih hitrostih in ta problem je bilo treba odpraviti s pomočjo naprav za stabilizacijo letala in  sistemov krmarjenja.

 

Pojem  stabilnost pri letalu pomeni, da se letalo po motnji, povzročeni na primer z nenamenskim pomikom krmilne ročice, vrne v prvotni položaj brez pilotove pomoči. Bolj se sile oddaljujejo od položaja ravnotežja, bolj nestabilno je letalo. Stabilnost nadalje delimo na statično in dinamično. Statična stabilnost pomeni težnjo pomikanja v uravnoteženi položaj po motnji, povzročeni s pomikanjem krmilnih površin ali pa s sunkom vetra, na primer. Dinamična stabilnost pa govori o celotni časovni sliki pomikanja letala po motnji.


S krmarljivostjo pojmujemo odzivanje letala na namensko pomikanje krmilnih površin. Pri vsakem pomikanje komand za krmarjenje letala se letalo odmika od uravnoteženega položaja. Letala z veliko statično stabilnostjo težijo k svojemu uravnoteženemu položaju. Tu pa sta si stabilnost letala in krmarljivost pravzaprav v nasprotju.

 Do pomikanja aerodinamičnega središča nazaj prihaja pri obzvočnih in nadzvočnih hitrostih, pogojeno pa je predvsem z obliko in vitkostjo krila. Zato konstruktorji tudi rešujejo vprašanje stabilnosti letala z najugodnejšo izbiro geometričnih značilnosti krila. Do največjega pomika aerodinamične sredine pride pri ravnem krilu, manjše je pomikanje pri trapezastem in puščičastem krilu, najmanjše pa pri delta krilu.


Nazaj

Oddajte komentar

Prepričajte se, da vnesete vse obvezne podatke, označene z zvezdico (*). HTML koda ni dovoljena.