Lockheed F-104 starfighter

Oceni ta prispevek
(0 glasov)
18 Dec 07
Napisal Boris Knific Prebrano 3270 krat

Verjetno eno najbolj eksotičnih in hkrati protislovnih bojnih letal je bil F-104, katerega zadnje primerke v verziji F-104S uporabljajo naši sosedje Italijani. Nekaj verzij tega letala, posebej nemška in belgijska, je bilo do konca ponesrečenih in oprijel se jih je nehvaležen vzdevek "Widow Maker". Oboji, Nemci in Belgijci, so jih zaradi tega vzeli iz uporabe, po drugi strani pa je bil to do nedavnega, praktično do najema sprva britanskih tornadov ADV in potem ameriških F-16, četrt stoletja praktično edini italijanski prestreznik.

lockheed_f_104_starfighter.jpgŽe sam nastanek tega letala je zanimiv, pri Lockheedu so ga namreč zasnovali na temelju izjav ameriških pilotov, da so v bojih z ruskimi MiGi-15 nad Korejo bolj kot vse drugo preklinjali premajhne zmogljivosti. Prav nobeden od takratnih zavezniških lovcev ni izstopal s hitrostjo, vzpenjanjem in veliko višino. Vse to pa so bile odlike preprostih sovjetskih lovcev. Američani so sklepali, da bi bil novi turboreakcijski motor sposoben doseči dvakratno hitrost zvoka. Vse lepo in prav, toda zasnova tako hitrega in prodornega lovca ni obetala nič kaj dobrih letalnih zmogljivosti na majhnih višinah in manevrskih zmogljivosti, potrebnih za bližinske zračne dvoboje, kjer je bolj kot hitrost pomemben dober manever.

Starfighterja so zasnovali v času, ko je večina bojnih letal, sploh pa lovcev, dobivala puščičasta ali pa delta krila. F-104 je dobil tanka krila majhne razpetine. Vse se je sukalo okoli zmogljivega motorja, trup pa je bil v nosnem delu zelo razpotegnjen, vanj so morali namreč vgraditi marsikaj. Med drugim rezervoar za 3392 l goriva, ki nikakor ni šlo v tanko krilo, in top M61, uvlačljivo podvozje, vso avioniko in katapultni sedež. Le malo so jih izdelali za ameriške potrebe, zato je bil program sklenjen leta 1959.

Zato pa so nadgrajeno izvedenko sprejeli Nemci v verziji F-104G. Lovcu so obetali odlično prebojnost v vlogi nosilca jedrskega taktičnega orožja, ekstremna hitrost na nizki višini, kar nad hitrostjo zvoka, pa je tudi veliko obetala v kombinaciji s slabo radarsko opaznostjo. Standardno oborožitev nemškega starfighterja je predstavljal bojni tovor do 450 kg pod krili, 907 kg pod trupom in raketi zrak-zrak kratkega dosega na koncih kril.

V Italiji so izdelovali starfighterje verzije F-104S v Fiatu. V nos so mu že vgrajevali dokaj zmogljiv radar, oboroževali so ga že tudi  z raketami zrak-zrak srednjega dosega sparrow, z zmogljivejšim motorjem pa je italijanski starfighter skoraj dvainpolkrat presegel hitrost zvoka.

Elektronska oprema v starfighterjih nikoli ni pomenila vrhunca tovrstnih tehnoloških dosežkov, pa vendar so konec šestdesetih let in predvsem sredi sedemdesetih Italijani skupaj z ameriškim Rockwellom vgradili radar s skorajda zmogljivostjo glej dol-streljaj dol.

Drugi dolgoletni uporabnih teh letal so bili Turki, poleg omenjenih držav pa so jih uporabljali še na Japonskem.

Tehnični podatki:
Lockheed F-104 starfighter
ZDA

Tip: enosedi lovec, izvidnik, prestreznik
Pogon: turboreakcijski motor General Electric J79 z dodanim zgorevanjem s potiskom do 8120 kg

Mere:   
- dolžina  16,69 m 
- višina  4,11 m 
- razpetina kril   6,68 m 
- površina kril   18,22 m
   
Mase:   
- prazno  6387 kg 
- največja vzletna   13.171 kg 
Gorivo:   
- notranje 
- zunanje 
   
Zmogljivosti:   
- največja hitrost    
- visoko  M = 2,2+ 
- nizko  M = 1,2 
- največja višina  17.667 m 
- začetno vzpenjanje  15.2349 m/min 
- dolet   2920 km 
- bojni radij  483 km 

 























Oborožitev:
- zrak-zrak: aspid, AIM-9 sidewinder, sparrow
- zrak-zemlja: AGM-65 D IIR  maverick; kormoran, penguin; LAU-3A
- bombe: mk 82 GP, mk-83 GP, bomba kasetnica CBU
- top: M61 20 mm


Nazaj

Nazadnje urejano na 1, 10.01.2008 21:07

Oddajte komentar

Prepričajte se, da vnesete vse obvezne podatke, označene z zvezdico (*). HTML koda ni dovoljena.