Rockwell B-1B lancer

Oceni ta prispevek
(0 glasov)
27 Dec 07
Napisal Boris Knific Prebrano 4778 krat

Kako uspešna konstrukcija je bombnik B-52 najbolje potrjuje dejstvo, da so njegovo zamenjavo pripravljali kar dobrih dvajset let, čeprav so jo pričakovali že prej. Morda bi se stvari obrnile drugače, če se Američanom ne bi primerila nezgoda z verjetno največjim in najhitrejšim bombnikom vseh časov – XB-70 valkyrie - in to že v preizkusni fazi. Potem ga je nasledil projekt AMSA (Advanced Mant Strategic Aircraft), vendar so nekateri kratico nekoliko zlobno prebrali »American's Most Studied Aircraft«.

rockwell_b_1b_lancer.jpgArgumentov proti novemu bombniku je bilo veliko, oporečniki so navajali vse od balističnih izstrelkov v silosih do modificiranih B-52 za oborožitev z manevrirnimi raketami. Potem so Letalske sile ZDA leta 1971 sprejele koncept North Americanovega (Rockwellovega) nadzvočnega bombnika za velike višine. Letalo naj bi dobilo krila s spremenljivo puščico velike razpetine. Sprednji rob naj bi po tej zasnovi ob popolnoma razklenjenih krilih imel puščico 15°, ko pa bi imel - pri velikih hitrostih - krila sklenjena, bi bila puščica sprednjega roba kril 67,8°.

Letalni preizkusi so že začeli teči, in to dokaj uspešno, leta 1976 je bila že sklenjena prva faza. Letalo je bilo zrelo za serijsko proizvodnjo, potem pa je splet okoliščin, od različnih političnih do proračunskih, tedanjo Carterjevo administracijo privedel konec junija 1977 do odločitve o odpovedi projekta. Rockwell se je potem v obdobju 1976 do 1981 trudil bombniško letalo zasnovati na novo.

V osemdesetih letih so oblast prevzeli konzervativnejši republikanci s predsednikom Reaganom, ki so ga Letalske sile ZDA uspele prepričati z novimi argumenti, tako da je projekt v začetku leta 1962 oživel. Vendar je doživel bistvene spremembe in iz načrtovane verzije B-1A je nastala B-1B, za nekatere praktično povsem novo letalo z drugačnimi lastnostmi in zmogljivostmi. Bombnik so »spustili« na majhne višine, pod hitrost zvoka, hkrati so ga olajšali za precej teže, privarčevano pa nadomestili z večjo količino goriva. Ostala pa je zasnova nekakšne tehnologije »polstealth« z ovalnimi konturami trupa in za radarske valove vpojnimi krovnimi materiali.

Seveda je bila tudi elektronska oprema zaradi nove taktične uporabe povsem drugačna. V ospredje so prišli defenzivna elektronska oprema, pa radarski sistem za sledenje konfiguracije zemljišča, torej letenje tik nad tlemi, ter natančen navigacijski sistem. Bistvena pridobitev pa je bila izredno zmanjšana radarska slika, kar eno desetino radarske slike predhodnika. Kolikšen je bil ta dosežek, pove tudi primerjalni podatek, da je bila že radarska slika B-1A v primerjavi z B-52 desetkrat manjša! Bistveno manj, torej neznatno, pa so uspeli z zmanjšanjem toplotne (IR) slike letala.

rockwell_b_1b_lancer_airborn.jpgV nasprotju s prvotno načrtovanim B-1A, ki je imel posebno katapultno kapsulo za vse člane posadke, je imel B-1B katapultne sedeže (kot tudi že prototip B-1A št. 4). Zelo zanimiva je tudi posebna cirkonij-titanova prevleka vetrobranskega stekla za zaščito posadke ob morebitnem blesku jedrske eksplozije.

Kabina ima dva dela, na prvih dveh sedežih sta pilot in sopilot, na drugih dveh pa operater ofenzivnih in operater defenzivnih sistemov. Defenzivni del opreme je prav zapleten, sestavlja ga 108 »črnih škatel« z opremo, porazdeljeno po celotnem letalu. Gre za najrazličnejše senzorje, sprejemnike, oddajnike ipd., katerih naloga je »izničiti« lastno navzočnost, zaznati in slediti vsem nevarnostim ter naposled preprečevati priklenitev nasprotnikovih sledilnih naprav in oborožitvenih sistemov na bombnik. Gre za enega najbolj izpostavljenih sistemov v letalu, ki ga je treba nenehno izpopolnjevati in biti korak pred nasprotnikovimi ofenzivnimi sistemi.

Tudi ofenzivni sistemi so izjemni, orožje je nameščeno v bombnih jaških, obsega vse od najkonvencionalnejših prostopadnih bomb do najsodobnejšega zelo natančno vodljivega »pametnega« orožja zadnje generacije, jedrskih bomb in manevrirnih izstrelkov, nenazadnje so tu tudi najsodobnejše namerilne naprave. Bombnik B-1B lancer je postavil kar okoli 60 svetovnih rekordov v hitrosti, vzpenjanju, nosilnosti in doletu.

Izdelali so jih skupaj 100. Po letu 2003 pa naj bi v operativni rabi zadržali še 51 bombnikov B-1B lancer.

Cena letala je bila ob nastanku izjemno visoka, leta 1986 kar 238 milijonov dolarjev za letalo.

Tehnični podatki:
Rockwell B-1B lancer,
ZDA

Tip: večnamenski strateški bombnik
Pogon: štirje turboventilatorski motorji General Electric F101.102 s po 13.948 kg potiska

Mere:   
Krila – razpetina   
- puščica 16°   41,67 m 
- puščica 67,5°   23,48 m 
- površina  181,2 m2 
- dolžina trupa   44,81 m 
- višina trupa  10,36 m 
   
Mase:   
- prazno  87.091 kg 
- največja vzletna  216.367 kg 
Gorivo:   
- notranje / zunanje  ni znano 
   
Zmogljivosti:   
- največja hitrost visoko 1324 km/h 
- največja hitrost nizko 965 km/h 
- največja višina   15.250 m 
- dolet   nad 12.000 km
   



























Oborožitev:
skupaj 34,019 kg v treh notranjih bombnih jaških in 14 obesnih točkah pod krili in trupom
Bombe:
- do 26 jedrskih bomb B28 / B43 ali 24 jedrskih bomb B61 / B83 (prepovedane po sporazumu START
- do 128 konvencionalnih mk B2, mk 84, JDAM
Rakete zrak-zemlja:
- do 38 AGM-69 SRAM
- do 22AGM-86 ALCM z jedrsko konico (prepovedane po sporazumu START)
Uporabnik: ZDA
Cena: 236 milijonov USD (leta 1986)


Nazaj

Nazadnje urejano na Petek, 11 Januar 2008 20:35

Oddajte komentar

Prepričajte se, da vnesete vse obvezne podatke, označene z zvezdico (*). HTML koda ni dovoljena.