Super User

Super User

0, 10.09.2007 11:29

Avioane IAR-99 soim

Soima, romunskega sokola, so začeli razvijati v romunskem letalskem inštitutu leta 1975. Izdelali so tri protitipna letala, prvo je bilo v zraku leta 1985. Najprej je prišlo naročilo za 20 letal, seveda za romunske letalske sile, serijska proizvodnja je stekla leta 1988. Skupaj so jih izdelali 21, od tega jih Romuni uporabljajo morda še dober ducat.

Gre za značilno reakcijsko šolsko letalo, namenjeno osnovnemu in izpopolnjevalnemu šolanju pilotov. Spominja na britanskega hawka, še bolj pa na jugoslovanskega G-4 super galeba.

avioane_iar_99_soim.jpgSoima so nekajkrat ponujali tujim kupcem v različnih združbah, leta 1991 na primer z ameriškim jeffom. Vendar se iz tega ni nič izcimilo, ravno tako ne z Israel Aircraft Industry. Skupaj so izdelali protipnega IAR-109 hudournik. Tudi iz tega ni bilo nič, nekoliko stvarnejši pa so bili načrti in sodelovanje z izraelskim Elbitom. Vzletel je leta 1997, prikazali so ga tudi na pariškem letalskem salonu, prišlo pa je tudi naročilo romunskih letalskih sil za 24 letal in rezervacija  za nadaljnjih 16.

Bistveni prispevek izraelskega proizvajalca Elbit k posodobitvi romunskega šolskega letala se skriva v elektronskem sklopu, katerega osrednji del predstavlja navidezni radarski zaslon s podatki bodisi s talne radarske postaje ali z drugega letala. Pilot se tako navadi dela z radarjem, ne da bi ga imel vgrajenega v letalo. Sprejemu radarskih podatkov služi velika antena na levi strani kabine. Pilota sedita na Martin-Bakerjevih katapultnih sedežih mk.10 vrste nič-nič, v kabini je izenačen tlak, zgornji sedež pa za 35 cm dvignjen nad sprednjega. Dvojne komande so standardne, kabina pa je pokrita z enojnim pokrovom.

Konstrukcija romunskega soima je povsem kovinska, kombinirana s satasto sendvič konstrukcijo krmilnih površin. Poganja ga stari Rolls-Roycev reakcijski viper 632-41M, kakršne poznamo že iz jugoslovanskega super galeba. Romuni so predvideli tudi oborožitev, skupaj do 1000 kg.

Tehnični podatki:
Avioane IAR-99 soim
Romunija

Tip: osnovno/nadaljevalno šolsko letalo, lahki jurišnik
Pogon: (licenčno izdelan) turboreakcijski motor Rolls-Royce viper 632-41M s 17,79 kN potiska
 
Mere:  
Krila  
- razpetina  9,85 m
- površina  18,71 m²
Trup  
- dolžina  11,01 m
- višina  3,90 m
   
Mase:  
- prazno   3200 kg
- največja vzletna (šolsko)   4400 kg
  (bojno) 5560 kg
   
Gorivo:  
- notranje    1100 kg
- zunanje 350 kg
   
Zmogljivosti:  
- največja hitrost   
- visoko M=0,76
- nizko 865 km/h
- najmanjša hitrost  /
- največja višina 12.900 m
- začetno vzpenjanje 2100 m/min
- koeficient obremenitve /
Dolet   
- šolski  1100 km
- bojni    967 km




































Oborožitev:
do skupaj 1.000 kg na štirih obesnih točkah;
- raketi zrak
- zrak na notranjih nosilcih,
- lanserji nevodljivih raket,
- top  20  mm v obesniku,
- bombe 50, 100 in 250 kg
- dva mitraljeza 7,62 z 800 naboji
Drugo:
-
elektronski motilnik
radarski opozorilnik
Uporabnik: Romunija
Cenna: ni podatka


Nazaj
0, 11.07.2007 12:04

YAK 130

Yakovljev je predstavil povsem novo šolsko bojno letalo Jak-130. Namenjeno bo šolanju bodočih pilotov lovskobombniških letal. Dvosedo letalo poganjata dva turboventilatorska motorja, ki razvijeta vsak po 2500 kg potiska. Kokpit je opremljen podobno kot sodobna bojna letala četrte in pete generacije (Su-30, Mig 29, Mirage 2000, Eurofighter, F-22, F-16 in F-15), kar pilotom olajšuje prehod na prava bojna letala. Stroški, ki so povezani s šolanjem bojnih pilotov bodo tako precej nižji. Jak-130 lahko ponese do 3000 kg oborožitve v obliki prostopadnih bomb, nevodenih raket in lasersko vodenih izstrelkov, ki jih obesijo na šest krilnih nosilcev. Prva letala bodo prišla iz obratov Yakovljeva konec letošnjega leta. Ruske letalske sile so izbrale Jak-130 za svoje novo šolsko letalo. Do leta 2020 bodo v svoje vrste dobili 200 novih letal.


Nazaj
0, 11.07.2007 12:03

PILATUS PC 21

Pregovorno varčni švicarji, so se odločili za drugačen pristop k novi generaciji trenažnih letal. Podjetje Pilatus je predlani predstavilo prototip novega turbopropelerskega šolskega letala PC-21. Zasnovan je na podlagi PC-9, ki ga uporablja tudi vojaško letalstvo slovenske vojske. Pravzaprav so se Švicarji zgledovali tudi po predelanem PC-9M Hudourniku, ki so ga slovenski vojaški letalski strokovnjaki s pomočjo Izraelcev predelali v sodobno vojaško šolsko letalo. Podobno predelavo sicer civilnega letala so izvedli tudi Američani, ki ga sedaj uporabljajo za šolanje bojnih pilotov pod imenom T-6 Texan. Cilj vseh treh pa je bil skupen - znižanje stroškov šolanja bojnih pilotov pri prehodu iz šolskih na bojna letala. PC-21 je nekoliko daljši od PC-9 za razliko od kril z rahlo puščico, ki so nekoliko krajša. Poganja ga Pratt & Whitneyev agregat PT6A-68B s 1600 konjskimi močmi, ki letalu omogoča največjo hitrost 700km/h. Švicarji upajo, da bo PC-21 odigral pomembno vlogo v programih eurotraining in britanskem programu MFTS (military flying training system), saj so s svojim PC-9 uspeli tako v ZDA kot drugod po svetu. Šolanje pilotov z letali PC-9 in njegovimi licenčno zgrajenimi letali uspešno poteka v 15 državah sveta, med drugimi tudi v Sloveniji in na Hrvaškem. PC-21 je trenutno v fazi preizkusnih letov.



Nazaj
0, 11.07.2007 12:02

MAKO HEAT

Najnovejši evropski trenažer bodo zgradili pod okriljem EADS-a in nekaterih raziskovalnih agencij z Nizozemske, Portugalske in Turčije. Razvijajo sistem, ki bo omogočal pilotom urjenje na sistemih kakršni so vgrajeni na bojnih letalih četrte in pete generacije. Virtualno okolje bo omogočalo simulacijo bojevanja izven vidnega območja pilota (zrak-zrak) in ob sočasni predpostavki grožnje z zemlje (zemlja-zrak). Pilot pa bo medtem letel z resničnim letalom. Vsi podatki o ofenzivnih in defenzivnih ukrepih bodo pilotu na voljo na zaslonu. Mako HEAT (high energy advanced trainer) bo poganjal General Electricsov F414M motor. Sicer nazivno moč motorja bodo z 98kN znižali na 75kN. S tem bodo dosegli nižje vzdrževalne stroške, daljšo življenjsko dobo in zmanjšali potrebno vzdrževanje. Mako bo kljub temu lahko presegal zvočno hitrost. Razvojnim inženirjem pri EADS se to niti ne zdi tako pomembno kot dejstvo, da bo Mako imel zelo dobre maneverske sposobnosti ob življenjski dobi 16000 ur.

Projekt so ukinili!

 

V že prej omenjenem programu eurotraining danes sodeluje dvanajst evropskih držav, ki skupno uporabljajo prek 500 šolskih letal oziroma 11 različnih tipov letal. Vsako leto izšolajo okrog 300 pilotov. V primeru, da bi vsi uporabljali Maka, bi za enak učinek zadostovalo že 150 letal tega tipa. Stroški šolanja pa bi bili še nižji, če bi namesto zdajšnjih lovskih letal tudi v zaključni fazi šolanja uporabljali šolska letala Mako.


Nazaj

0, 11.07.2007 12:00

AERMACCHI M-346

Sodelovanje različnih evropskih držav v nadnacionalnih projektih je postalo že vsakdanje pravilo na področju znanosti, industrije in raziskovanja. Tako je pod okriljem Avstrije, Belgije, Finske, Nemčije, Grčije, Italije, Nizozemske, Portugalske, Španije, Švedske in Švice nastal program za urjenje pilotov eurotraining. Cilj programa je povezati in združiti različne programe, industrijo in obrambne resorje, ki se ukvarjajo tako z razvojem trenažerjev kot s šolanjem pilotov.


Italjanska Finmeccanica s svojim hčerinskim podjetjem Aermacchi razvija novo napredno trenažno letalo M-346, ki je prvič poletelo pred nekaj tedni. Podobno kot zleti orel bo M-346 opremljen z HUD, HOTAS in MFD. Vsi ti sistemi bodo pilotom omogočali simulacijo različnih bojnih operacij od napadov z različnimi orožji do zaščite pred napadalcem z elektronskimi protiukrepi. Letalo bo krmarljivo preko sistema fly by wire, računalnik pa bo letalo umetno stabiliziralo pri vpadnih kotih večjih od 35° in preprečeval preobremenitve letala v ostrih manevrih. S tem so preprečili možnost vrija in prevlečenega leta. S tem želijo doseči, da se pilot osredotoči predvsem na nalogo, ki jo mora opraviti in ne na to kako bo letel letalo. Razvoj letala M-346 sega v leto 2000. Testni program zajema tri letala. Tretje letalo je popolnoma identično prihodnjim serijskim letalom. Za statiče teste na zemlji pa so uporabili dve testni letali. Pri Aermacchi pričakujejo, da bodo za letalo pridobili vse potrebne certifikate do leta 2007, ko naj bi jih tudi začeli dobavljati uporabnikom.


Sočasno Aermacchi nadaljuje z razvojem MB-339. Model FD trenutno dobavljajo italijanskim zračnim silam, medtem ko so model CD, ki je predhodnih FD in ga ne proizvajajo več začeli uporabljati kot testno letalo za simulacije oborožitvenega sistema med letom (WASIF – weapon system simulation in flight). Program financirajo obrambna ministrstva Nemčije, Italije, Nizozemske, Portugalske in Turčije.


Nazaj

0, 11.07.2007 11:28

GOLDEN EAGLE T 50

Korejci ne proizvajajo samo avtomobilov temveč tudi vojaška letala. Njihov zadnji produkt je T-50 lahko šolsko letalo, ki so ga pri Korejski letalski industriji (KAI) razvili v sodelovanju z Lockheed Martinom. T-50 spominja na lovsko letalo F-16 fighting falcon in je pravzaprav tudi njegova pomanjšana kopija. Dosega 80 % velikosti F-16. Z zlatim orlom bodo korejci pokrili svoje potrebe po naprednih vojaških šolskih letalih. Načrtovana je izgradnja 100 letal T-50. Prvi polet z T-50 so izvedli 20. avgusta 2002 v prihodnjem letu pa naj bi jih začeli dobavljati tudi korejski vojski. Projekt v vrednosti 2 milijardi ameriških dolarjev v višini 70 % financira Koreja razliko pa pokriva Lockheed Martin. Korejci so v celoti odgovorni za izvedbo programa, tako izdelavo letala kot njegovo izročitev kupcu. Lockheed Martin je pri projektu pomagal s tehničnimi nasveti in prispeval avioniko, sistem za krmarjenje in krilo. T-50 je seveda mogoče uporabiti kot šolsko letalo za prešolanje pilotov na F-35, ki ga prav tako razvija Lockheed Martin in naj bi prišel v operativno uporabo v letu 2008. Američani verjetno računajo s prodajo tega letala tudi v Koreji.


Statične teste konstrukcije letala so zaključili lanskega avgusta po 20 mesecih. Za konec testiranja so konstrukcijo T-50 obremenili za 50 % nad izračunano mejno vrednostjo Letalo naj bi bilo torej sposobno prenesti vse obremenitve konstrukcije z manjšimi modifikacijami pa ga lahko predelajo tudi v lahko bojno letalo. To se je tudi zgodilo in dve od štirih testnih letal so opremili z 20 mm topom in večnamenskim radarjem APG-67(V)4 ter ju poimenovali A-50.


Obe letali bosta primerni za šolanje pilotov in opremljeni s sistemom za upravljanje z različnimi orožji. Na krilu pod krilom ter na trupu bo devet obesnih točk na katere lahko obesijo za 4300 kg različnih raket oziroma tri dodatne rezervoarje za gorivo s po 700 litri goriva. A-50 bo namenjen zaključni fazi šolanja pilotov (taktika bojevanja z lovskimi letali in uporaba orožja). Na uporabo bodo imeli 900 kg bombe, training dispensers, rakete zrak-zemlja maverick, rakete zrak-zrak sidewinder in air combat manoevering instrumentation pod. Direktor programa pri korejski vojski polkovnik Lee Hee Woo pričakuje, da bodo z T-50 in A-50 zmanjšali stroške šolanja piotov in jim hkrati omogočili lažji prehod na lovska letala. Poleg vseh pričakovanih sistemov na naprednih trenažerjih (HUD, HOTAS in MFD) bosta zlata orla opremljena tudi aktivno krmilno ročico. To pomeni, da pilot 'čuti' sile, ki delujejo na krmilne površine. V opremo letala spada tudi računalnik, ki spremlja podatke o letu letala, ki jih lahko po pristanku inštruktor in učenec pregledata in pokomentirata. Korejsko obrambno ministrstvo je že odobrilo in naročilo izdelavo prvih 25 letal T-50.


Nazaj

0, 11.07.2007 11:26

BAE SYSTEM HAWK

Kakorkoli se bo že zgodilo se zdi skoraj nemogoče, da bi katero od prihajajočih sodobnih šolskih letal utegnilo doseči rekord, ki ga z preko 800 prodanimi šolskimi letali drži BAE-jev Hawk. Skupno so Hawki naleteli preko 1,5 milijona ur pri 19 različnih uporabnikih. Med zadnjimi so jih kupili tudi Indijci. Proizvajalci Hawka pa upajo, da se bo skupna prodana številka ustavila pri okrog 1000 letalih. Indijska vlada je za svojo vojsko kupila 66 Hawkov zadnje generacije. Posel vključuje tudi vso potrebno opremo za vzdrževanje in urjenje pilotov. Prvih 24 Hawkov bodo zgradili v Veliki Britaniji ostale pa po licenci v Indiji. Indijske letalske sile naj bi dobile prve Hawke v uporabo leta 2007. Indijci bodo, kakor tudi ostali naročniki (Avstralija, Kanada in Južno Afriška Republika) dobili zadnjo generacijo Hawka z ozako Mk 100. Opremljeni bodo s sistemom HOTAS (hands on throttle and stick), MFD (več funkcijskim zaslonom) in HUD (head up display). Začetek razvoja Hawka 100 sega v pozna osemdeseta leta prejšnjega stoletja. Prvi polet so opravili 1987 leta z posodobljenim motrojem, konstrukcijsko spremenjenim krilom in vgradnjo digitalne avionike. Indijska vlada je odločitev o nakupu hawkov sporočila lanskega septembra, po tem ko je tudi britansko ministrstvo za obrambo sporočilo, da so se odločili za nakup Hawka 128 za šolski odsek kraljevih letalskih sil (RAF). Začetno naročilo obsega 20 letal z nadaljno možnostjo nakupa še 24 letal. Pgodba, ki zajema opremo in rezervne dele za ta letala znaša 1,17 milijarde eurov. V 25 letih kolikor naj bi hawki ostali v uporabi bodo za operativne stroške, vzdrževanje in rezervne dele potrošili 5,16 milijarde eurov. Prve hawke bodo v šolske enote RAF dobili leta 2008. S temi letali bodo nadomestili starejše hawke T1, ki jih uporabljajo v 19 in 208 eskadrilji RAF v Angleseyu. Z njimi pa bodo usposabljali bodoče pilote Tornadov, Harrierjev, eurofighter Typhoonov in tudi skupnih lovskih bombnikov JSF F 35. Poleg HOTAS, MFD in HUD bo hawk 128 opremljen tudi z sistemom, ki bo pilotu omogočalo uporabo sistema za nočno gledanje inštrumentov. Letalo pa bodo lahko opremili s 'pametnim' in šolskim orožjem, ki bo vodeno s pomočjo GPSa, kar naj bi povečalo točnost zadetkov. Motor Adour 951, ki je vgrajen na hawke 128 omogoča 25 % večji potisk kot na letalih Hawk T1.


Nazaj
107. letalska baza (107. LEBA) je enota ravni bataljona, ki je namenjena zagotavljanju ter podpori delovanja enot zračne obrambe in letalstva, oskrbe ter vzdrževanja letališč in letalskih enot Slovenske vojske ter nalog podpore države gostiteljice (HNS) na letališčih v Cerkljah ob Krki in na Brniku. Zagotavlja tudi delovanje komunikacijskih in informacijskih sistemov ter varovanje in kontrolo vstopov na vojaško letališče Cerklje ob Krki in na vojaški del letališča Brnik.

Dobro sodelovanje z lokalno skupnostjo
Zgodovina 107. LEBA sega v začetek 90. let prejšnjega stoletja, ko je bila del 15. BRVL, po letu 2000 pa je sodila v Poveljstvo za podporo. Danes deluje pod poveljstvom BRZOL in je sestavljena iz petih podenot, in sicer dveh logističnih enot (logistična enota letališč Cerklje ob Krki in Brnik), čete za komunikacijske, informacijske in radionavigacijske sisteme, čete za podporo letenja in enote za varovanje letališča. Najpomembnejši nalogi 107. LEBA sta zagotavljanje in izvajanje ukrepov za delo vseh letalskih enot na obeh letališčih. S četo za podporo letenja neposredno podpirajo in omogočajo letenje 15. HEB ter Letalski šoli SV.

107_leba.jpgPoleg tega 107. LEBA dobro sodeluje tudi z lokalno skupnostjo, torej krajevno skupnostjo, društvi, šolami itn., saj jim pomaga in jih podpira pri njihovih dejavnostih. Osnovna šola lahko tako brezplačno uporablja Stadion in teniško igrišče. V vojašnici je tudi knjižnica, ki jo redno obiskujejo okoliški prebivalci. Vsaj enkrat na leto opravijo z okoliškimi gasilskimi društvi različne aktivnosti in vaje, saj mora tudi letališka gasilsko-reševalna služba posredovati pri dogodkih zunaj letališča. Tako se spoznajo s kolegi iz sosednjih gasilskih društev in širijo njihovo ter svoje znanje. Jeseni so izvedli skupno gasilsko-reševalno vajo Letalo 2008, ki je predvidevala strmoglavljenje letala na letališču. Glede na razpoložljiv kader naredijo vse naloge, ki jih morajo, včasih pa tudi več. Veliko sodelujejo, se samousposabljajo in podpirajo letalce na vseh vajah Slovenske vojske. Bili so tudi na vaji Bojne zmožnosti 2008 in vseh streljanjih Letalske šole SV. Podpirajo nočno letenje, poleg tega pa se usposabljajo za pridobivanje civilnih licenc, saj morajo po civilnih predpisih imeti tudi civilne licence.

Razvoj letališča Cerklje ob Krki poteka skladno z razvojem in gradnjo letališke infrastrukture. Hkrati poteka tudi razvoj zmogljivosti za lastne potrebe in potrebe HNS. Pomagali so pri selitvi enot z Brnika v Cerklje ob Krki, pri gradnji nove infrastrukture na letališču Cerklje ob Krki pa podpirajo tudi projektno skupino in izvajalce.

Hkrati si bodo prizadevali za nove zaposlitve civilnih oseb in vojaških uslužbencev v logističnih enotah ter letaliških službah, v katerih pričakujejo tudi nova materialna sredstva in vozila za delovanje letaliških služb. Na vojaškem delu letališča Jožeta Pučnika Ljubljana je stacionirana le logistična enota. Obsega vse elemente podenot 107. LEBA, ki so v Cerkljah ob Krki, toda v obsegu oddelka. Vse kar zagotavljajo v Cerkljah ob Krki, zagotavljajo tudi na Brniku, izjema je le kuhinja, ki je na Brniku ni.

Logistična enota (LOGELET)
V logistični enoti izvajajo celovito oskrbo vojašničnih enot glede potrošnega materiala, drobnega inventarja, čistil, učnih in vadbenih sredstev, pisarniškega materiala ter opreme. Skrbijo tudi za avtopark vojašnice, v katerem so vsa osebna vozila, ki jih pri svojem delu potrebujejo vse enote v vojašnici. V avtoparku nimajo posebnih in specialnih vozil, ki so stacionirana pri enotah, ki jih uporabljajo.

Zagotavljajo hrano za zaposlene, obiskovalce in delegacije, ki prihajajo v vojašnico. V kuhinji, v kateri je zaposlenih 12 ljudi, pripravijo na dan približno 350 toplih malic in ducat zajtrkov ter večerij, kar je odvisno od zahtev. Jedilnik napišejo za en mesec naprej, vrsta hrane pa se spreminja tudi glede na letni čas. Svežo zelenjavo, sadje in meso dobivajo vsak dan in ga praviloma ne shranjujejo v hladilnih komorah, saj vso hrano porabljajo sproti. Delovni proces sledi predpisom HACCP, katerega izvajanje nadzirajo notranja in zunanja inšpekcijska služba ter veterinarska inšpekcija. Hrano zagotavljajo tudi ob kuhinja_img_0707.jpgkoncih tedna in med različnimi prireditvami na letališču Cerklje ob Krki, kot so dan SV, dan odprtih vrat, športna prvenstva in drugi dogodki. Veliko skrbi namenjajo tudi varovanju okolja. Imajo sistem ločenega zbiranja odpadkov, olja, odpadnih baterij in drugega materiala kakor tudi papirja, stekla ter pločevink. So velik porabnik električne energije, zato nas je zanimalo, ali razmišljajo o alternativnih obnovljivih virih energije. »Za zdaj ne razmišljamo o postavitvi sončnih kolektorjev in fotovoltaike, saj so to velike naložbe, za katere trenutno ni namenskega denarja,« je povedal takratni namestnik poveljnika 107. LEBA major Aleš Zajc in dodal, »da bi bila to zanimiva alternativa generatorju ob izpadu električne energije, kolektorji pa so zanimivi za ogrevanje sanitarne vode.«

Poleg omenjenega skupaj z enoto za podporo letenja skrbijo tudi za zelene površine, ki jih je v skoraj 500 hektarjev veliki vojašnici precej. Velike travnate površine pokosijo okoliški kmetje, okrog zgradb, brežine in podrast pa pokosijo sami. Z gradnjo novih objektov se obseg njihovega dela povečuje, saj skrbijo tudi za sprotno vzdrževanje. Prizadevajo si, da bi 49 zaposlenih svoje delo opravilo najbolje, je še povedal namestnik poveljnika LOGELET Matjaž Mauser. Na letališču je tudi divjad, za velikost njene populacije pa občasno pa skrbi lovska družina z odstrelom.

čŒeta za komunikacijske, informacijske in radionavigacijske sisteme (čŒKIRS)
čŒeta za komunikacijske, informacijske in radionavigacijske sisteme zagotavlja vso podporo v komunikacijskem ter informacijskem delu od storitvenega centra, ki popravlja in vzdržuje telefone, računalnike ter informacijske sisteme, do klasičnih taktičnih zvez, postavitve radijskega stolpa in poljskih razmer dela za vse enote BRZOL. Med asanacijo kraja letalske nesreče na Korziki so v Postojni postavili translacijo in omogočili komunikacijo SV z ekipo na Korziki.

čŒeta za podporo letenja (čŒPL)
107_leba_hanger.jpgčŒeta zagotavlja neposredno podporo letenju in deluje na manevrskih površinah. V tej četi so gasilsko-reševalna služba torej gasilci, medicina in tehnična služba, služba za oskrbo potnikov prtljage in materialno-tehničnih sredstev ter služba za vzdrževanje letališča, v kateri imajo specialne stroje za čiščenje steze, in sicer krtačo ter plug. V okviru čŒPL deluje tudi ornitološka služba, ki bo v prihodnosti dobila raglje za oddajanje zvoka, ki odganja ptice. En del letališke podpore je tudi oskrba z gorivom, mazivom in strelivom. Za gorivo skrbi služba za sprejem in odpravo zrakoplovov. Letališče še nima podzemnih rezervoarjev za gorivo, zato tega hranijo kar v avtomobilskih cisternah. Po prenovi letališča pričakujejo tudi nove podzemne rezervoarje in prostore, v katerih bodo imeli svoj laboratorij za preverjanje kakovosti ter analizo goriva. Med terenskim delom helikopterske enote ali letalskimi mitingi gorivo dostavljajo tudi na teren, je povedal stotnik Slavko Pristajko, poveljnik čete za podporo letenja. čŒPL skrbi tudi za prevoz bojnih sredstev iz skladiščih na določen kraj, kjer jih potrebujejo letalske enote. Redno organizirajo reševalne vaje, v katerih sodelujejo z okoliškimi gasilskimi društvi. Trenutno delo gasilca opravlja 15 vojakov in vojaških uslužbencev. Ob koncu obnove letališča naj bi jih bilo med 60 in 70, od tega bo tretjina civilistov. V okviru čete za podporo letenja deluje tudi dežurna letališka ekipa (DLE). To je skupina, ki zagotavlja delovanje letališča, ko je odprt. V tej skupini so predstavniki vseh služb, ki morajo zagotoviti vse za ukrepanje v nujnih primerih.

Ko bo prenova letališča končana, bo organiziran tudi tako imenovani deicing letalnikov, postopek razledenitve površin letalnikov, kar je kritičnega pomena za varno letenje. Letališče bo opremljeno po vseh standardih in predpisih, ki jih določata ICAO in Nato.

Enota za varovanje (EVLE)
Ta enota opravlja delo na prijavnici, obhodno službo in patrulje. Opravljajo vse naloge, povezane z varnostjo nadzora ograje in objektov, nadzor pa poteka po predpisanih načrtih. Na letališču Cerklje ob Krki omogočajo vstop na letališko stezo tudi civilnim uporabnikom letališča.

Hkrati z gradnjo stolpa in podaljšanjem steze sta predvideni tudi osvetlitev piste ter vgradnja navigacijskih sredstev. Te naložbe ne pomenijo veliko, če na letališču ne bo ljudi, ki bodo dali temu delu utrip. Zato je projektna skupina za obnovo letališča že pripravila študijo za kader za popolnitev vseh služb, ki se bodo potrebovale. V kadrovskem načrtu do leta 2012, ko naj bi bilo letališče pripravljeno sprejeti Natova letala, je predvidenih približno 500 zaposlenih, zdaj pa jih je približno 150. Zaposlovali bodo predvsem civiliste, ki bodo delali le na letališču. Opravljali bodo dela, za katera ne bodo potrebovali vojaških usposabljanj. Nekatere vrste kadra bodo usposabljali sami s svojimi inštruktorji, ki jih zdaj usposabljajo na Brniku. Približno dve tretjini vseh del in nalog bodo opravljali civilisti, del osebja pa bo usposobljen za opravljanje dela zunaj letališča. Ta, tako imenovani premestljivi del bodo popolnili z vojaškim kadrom, ki ga že imajo. Projekcija razvoja letališča predvideva več prometa, saj naj bi bilo to letališče zbirno mesto za odhode v operacije kriznega odzivanja. V Cerkljah ob Krki bodo iz različnih letal združevali potnike in tovor tako, da bodo te službe delovale nenehno, in sicer v okviru podpore države gostiteljice, pri čemer bodo omogočili tudi bivanje vojakom v tranzitu. Glede na trenutne razmere jim dela ne bo zmanjkalo.

Enoti od 9. avgusta 2010 poveljuje podpolkovnik Josip Bostič, ki je zamenjal majorja Aleša Zajca.


Besedilo: Borut Podgoršek
Fotografije: Bruno Toi荠in Borut Podgoršek


  

letalska_baza_cerklje_ob_krki.jpg 

 



















Več o letališču Cerklje ob Krki banner_cerklje_01.jpg

Nazaj