Brezpilotni letalniki

Oceni ta prispevek
(0 glasov)
06 Jul 07
Napisal Borut Podgoršek Prebrano 15883 krat
• Brezpilotni letalniki, 15. marec 2008
Projekt brezpilotnih sistemov v Slovenski vojski20. junij 2008
Tehnično tehnološke značilnosti brezpilotnih letal z vzletno maso do 10 kg, Gregor Kos, oktober 2008


Video: Brezpilotna zračna plovila Avtor: Borut Podgoršek (video shranjen na Vimeo.com)


Daljinsko vodena letala in helikopterji, ki so jih v preteklosti za svoj hobi razvijali in uporabljali predvsem ljubiteljski modelarji v današnjem času postajajo orodje za nadzor, izvidovanje  in obveščevanje v vseh modernih vojskah. V bodoče pa jih bodo uporabljali tudi, kot bojne stroje.

UAV (unmanned aerial vehicle) pomeni brezpilotni letalnik torej letalnik brez posadke. Prve modele UAV, ki so bili precej nezanesljivi je v 70. ih začela uporabljati izraelska vojska. Novost je terjala veliko raziskovalnega dela, ki pa od zažetka ni obradila željenega sadu. Izraelci so namreč izgubili velik del svojih prvih UAV-jev.

luna_vir_emt.jpgGrobo gledano brezpilotne letalnike delimo na strateške, ki delujejo na velikih višinah, taktične, ki delujejo na majhnih višinah in bojne, ki nosijo oborožitev. Skupno pa jim je to, da so bili konstruirani zaradi izničenja možnosti izgube posadke med vojno ali krizami in zato ker lahko ostanejo v zraku dlje kot letala s posadko. Eagle – proizvod evropskega konzorcija EADS - na primer lahko ostane v zraku 30 ur. čŒe Eagla pošljemo na območje, ki je oddaljeno 1000 km lahko tam nadzira dogajanje 12 ur, kar pa letalo s posadko ne zmore. Druga prednost je v tem, da Eagle v realnem času posreduje sliko v nadzorni center. Načrtovalci operacije tako v realnem času lahko spremljajo kaj se na terenu dejansko dogaja in lahko spreminjajo svoje odločitve.


Glede na velikost brezpilotnega letalnika se spreminja tudi število ljudi, ki z njimi upravljajo. Med majhne UAV-je spadata tudi nemška Luna in Aladin.Sistem Luna upravljata dva človeka v nadzorni postaji. Prvi je operater misije drugi je upravljalec slike. Poleg tega potrebujete še dva človeka na mestu izstrelitve in pristanka. Luno lansiramo s katapultom in pristane z padalom Aladina, ki je še nekoliko manjši upravlja en človek. Poleg njega je v posadki še drugi član, ki ga prenaša in lansira.

euromale_vireads.jpgVečji Uav-ji potrebujejo bolj številčno posadko. Misijo vodijo in nadzorujejo iz nadzornega centra. V nadzornem centru svoje delo opravlja številčna posadka. Pred poletom priprvijo letalo in misijo, ki je v celoti digitalno nadzorovana. Vodja misije naredi načrt poleta, ki kasneje poteka povsem avtomatsko. V vsakem trenutku pa ga lahko poljubno spreminja. Med misijo operater izvidniških sistemov opazuje in upravlja z optičnimi napravami. UAV ima vgrajene različne senzorje in kamere, ki omogočajo snemanje okolice v vseh vremenskih pogojih, podnevi in ponoči.






Tretji član posadke je zadolžen za nadzor nad delovanjem UAV. Pravzaprav je pilot, toda le na ta način da opazuje inštrumente, ki podajajo podatke o stanju sistemov na letalu. Spremlja položaj UAV, hitrost, višino, smer, ... Spremlja pa tudi stanje vseh podsistemov na UAVju; podatke o delovanju motorja, električnem sistemu, ... in gorivu. Glede na to, da je polet avtomatiziran je njegova bistvena naloga v tem, da sprejme odločitve v primeru okvar.

Iz enega nadzornega centra lahko upravljajo tudi dva UAV letalnika hkrati. To je ena bistvenih prednosti UAV pred letali s posadko. Samo en pilot-operater namreč lahko leti in spremlja podatke z dveh letal, kar je za letalo s pilotom nemogoče.
  Taktične brezpilotne letalnike pilot upravlja preko radijske zveze ali pa je njihov let že v naprej sprogramiran. V tem primeru letalnik leti s pomočjo avtoplita. Avtopilot deluje s pomočjo GPSa. Komunikacijo z zemeljsko postajo pa mu omogoča radijska povezava.

eurohawk_vireads.jpgStrateški UAV-ji, kot so Eagle, Global Hawk in Predator, ki letijo na misije izven vidnega dosega zemeljske postaje pa za komunikacijo uporabljajo druge poti. Najbolj pogosto se poslužujejo satelitske komunikacije, ki omogoča komunikacijo med nadzornim centrom in UAVjem tudi izven vidnega območja. V določenih primerih pa komunikacija poteka tudi preko drugega UAVja. To je posebej učinkovito v primeru goratega področja, kjer nadzorni center ne vidi obeh UAVjev ampak samo enega. Takrat so podatki preko vidnega UAV posredovani v nadzorno postajo.

Prvotni nemen UAV-jev je torej nadzor, izvidovanje in obveščevanje. Za to pa so opremljeni z različno opremo in merilnimi inštrumenti. Osnovna oprema je večini UAV-jve skupna.


Opremljeni so z elektro optičnimi senzorji. To so dnevna kamera, ki prenaša živo sliko in infrardeča kamera za nočno opazovanje. Strateški UAV-ji pa imajo lahko vgrajen tudi sintetični režni radar, ki skenira površino, sistem za izogibanje trčenju v zraku in laserski označevalec.

UAVje so uspešno uporabli v operaciji Iraqi freedom v Iraku in enduroing freedom v Afganistanu. V takih situacijah je zelo pomembno, da je plovilo pravilno konstruirano in kompatibilno z civilnimi sistemi. Konstruirani so za uporabo v času vojn, kriz in tudi mirovnih operacij. To pomeni, da so vsi kritični deli sistemov podvojeni. Poskušali so doseči varnostni nivo, ki ga dosegajo vsa civilna letala. UAVji pa so kompatibilni tudi s civilnim letalstvom. V času kriz ali mirovnih operacij je zračni prostor pod nadzorom civilnih oblasti. Eagla je opremljen z opremo, ki mu omogoča vključitev v sistem civilne kontrole letenja. To pa pomeni, da lahko brezpilotna plovila uporabljamo tudi v civilne namene.

UAV je lahko uporabljen za slikanje območja, ki je bilo prizadeto v naravnih nesrečah. Tako lahko sprožijo reševalne akcije in ocenijo škodo na objektih in v naravi. Prav tako jih lahko uporabljajo za komunikacijske poti, opazovanje okolja, vremena in v pomoči policiji.

Ob vsem tem se seveda pojavlja vprašanje stroškov, ki jih imajo njihovi uporabniki. V represivnih organih stroški sicer niso prvotnega pomena, a vendarle je uporaba UAV jev praviloma mnogo cenejša, kakor uporaba plovil s posadko. Ekipa, ki vzdržuje strateške UAVje je štiri krat manjša kot pri primerljivem letalu. Šolanje posadke, ki upravlja z njimi pa je mnogo cenejše. Eksploatacijski stroški UAVjev so torej nižji in to dela UAVje zelo zanimive.

x-47pegasus_virairforcetechnology.jpg



















Brezpilotni letalniki, danes opravljajo nebojne naloge. V prihodnosti pa je pričakovati, da bodo UAVje opremili tudi z bojnim tovorom. Bojne UAVje oziroma UCAV (C=combat) so že uspešno preskusili pri Boeingu s prototipom X-45 in pri Northrop Grummanu s plovilom X-47.

Letalniki brez posadke vse bolj nadomeščajo različna vojaška letala. Po ocenah analitikov, naj bi bil JSF F-35  skupni lovski bombnik, ki ga razvija Lockheed Martin zadnje zahodno bojno letalo sposadko. V uporabo naj bi prišel leta 2008, uporabljali pa naj bi ga vsaj naslednjih 25 let. Takrat pa naj bi bojno vlogo letal prevzeli UCAVi.

več: Brezpilotni letalniki, 15. marec 2008

Domov

Nazadnje urejano na 0, 12.05.2009 15:46

Oddajte komentar

Prepričajte se, da vnesete vse obvezne podatke, označene z zvezdico (*). HTML koda ni dovoljena.