Borut Podgoršek

Borut Podgoršek

Danes, se bo na vojaškem delu letališča na Brniku začelo skupno usposabljanje slovenskih in madžarskih helikopterskih posadk Lord Mountain 2018.

Vlada sprejela sklep o izvajanju helikopterskih prevozov za dejavnost helikopterske nujne medicinske pomoči v Mariboru.

Adria Airways prepeljala več kot pol milijona potnikov. Družba je povečala število lastnih letov in letov v okviru storitve ACMI (najem letala s posadko). Letalski prevoznik je povišal tudi operativne prihodke.

V Fraportu Slovenija se zavedajo, da kot del letalske industrije, v svoji aktivni vlogi pri zagotavljanju javnega interesa varnega, rednega in nemotenega zračnega prometa, vplivajo na okolje v ekonomskem, družbenem in okoljevarstvenem smislu.

Kraljevo vojno letalstvo (RAF), ki je bilo ustanovljeno 1. aprila 1918, je bilo nekoč največja letalska bratovščina na svetu. Danes niso več največji, so pa prav gotovo med najbolje organiziranimi in sodobnimi vojaškimi letalstvi.

Včeraj so v Pipistrelu sprejeli pliotki Keithair Misquitta in Aarohi Pandit, ki z Pipistrelovim letalom Sinus 912, kot prvi povsem ženski posadki želita obleteti svet.

Četrtek, 07 Julij 2011 10:00

Ko letala ne letijo - Adria Airways Tehnika

Adria Airways d.d. letos praznuje 50 let delovanja. Ko govorimo o njenih uspehih in tudi finančnih težavah imamo praviloma v mislih letalskega prevoznika. Dejansko pa je bil njen pomemben del (ena od treh divizij) tudi Adria Airways Tehnika. Njena osnovna dejavnost je seveda vzdrževanje letal, skrbijo pa tudi za njihov izgled.

a320_s5-aas_img_3771.jpg

Ponedeljek, 31 December 2007 10:48

Primerjava med kompoziti in kovinami

izdelek_iz_ogljikovih_vlaken_okrepljenih_s_smolo.jpgNekaj lastnosti, ki so v prid enemu ali drugemu materialu, smo že opisali. Na tem mestu bi izpostavili le velikansko razliko v ceni izdelave zapletenih oblik. Kompozitne materiale je namreč mnogo težje oblikovati kot kovinske – velika porabe energije. Prednost kovinskih komponent je tudi v tem, da jih je lahko popraviti v primeru mehanske poškodbe. Elemente iz kompozitnih materialov je težko popravljati. V primeru večjih poškodb je potrebno zamenjati celo komponento to pa za seboj potegne velike stroške. Zadnje raziskave so pokazale, da so stroški popravila pri kompzitnih elementih vsaj dva krat višji kot pti kovinskih elementih. Ob večjih pškodbah pa je potrebno celoten kompozitni element zamenjati pa čeprav še ni dočakal predpisane življenjske dobe. Predstavljajmo si skrajni primer. Zamenjava celotnega trupa letala Premier I, ki je zgrajena iz kompozitov bi v primerjavi z kleparskimi deli, ki bi bila za isto poškodbo potrebna na letalu Cesna katerga trup je zgrajen iz Al-zlitine stala celo premoženje.

Ponedeljek, 31 December 2007 10:43

Gradiva

Pri izbiri gradiv za konstrukcijo letala je zelo pomembna njihova masa, trdnost, elastičnost, odpornost proti koroziji, ... in nenazadnje cena. Običajno je pri srednje velikih potniških letalih 20 % vzletne mase letala plačljive (tovor in potniki). Polovico mase predstavlja prazno letalo ostalo pa gorivo. Izbira gradiva je torej zelo pomembna, saj zmanjšanje mase konstrukcije pomeni povečanje plačljivega tovora ali pa na drugi strani manjše letalo oziroma večji dolet. Finančni rezultat teh dveh vplivov je za prevoznike ugoden. Prav zato izdelovalci letal namenjajo veliko pozornost prav konstrukcijskim gradivom.


del_trupa_letala_b747-400_virboeing.jpg

Dolga leta in tudi danes se kot gradivo najbolj uporabljajo zlitine aluminija ali jekla. Na izbiro gradiva vpliva več faktorjev, a še vedno je najpomembnejši razmerje trdnost/masa. Uvodoma smo že omenili nekaj lastnosti, ki naj bi jih gradiva imela tu pa omenimo še dostopnost in zmožnost preoblikovanja gradiv. Aluminij, jeklo in njune zlitine še vedno predstavljajo največji del konstrukcije letala. V zadnjem desetletju pa uvajajo nova gradiva, ki imajo boljše fizikalne in kemične lastnosti kot zlitine aluminija ali jekla. To so kompozitna gradiva – plastike okrepljene z epoksi smolo.

Kompozitna gradiva
Primerjava med kompoziti in kovinami

Ponedeljek, 31 December 2007 10:40

Staranje letal

V petdesetih letih so letala gradili za pol ducata let, danes jih gradijo za dvajset in več let. Leta 1990 je bilo 32 % vseh potniških letal starejših od 20 let. Po priporočilih FAA (zvezne letalske administracije), naj bi bila amortizacijska doba letal vsaj dvajset let. Po preteku teh let pa naj bi bili tudi operativni stroški letal previsoki. Prav tako se v dvajsetih letih tehnologija izdelave letal močno spremeni in zastarela oprema in motorji niso več ekonomsko upravičeni za vzdrževanje. Da bi izdelovalci letal zagotovili vsaj dvajset letno uporabnost letal jih projektirajo za precej daljše obdobje. To zagotavlja uporabnikom letal, kjer ni močnih vplivov korozije in utrujanja materiala tudi do 20 let daljšo življenjsko dobo letal z minimalnimi vzdrževalnimi stroški.


smerni_stabilizator_iz_pretezno_kompozitov_virairbus.jpg

Dlje kot je letalo v uporabi večje so možnosti za strukturne poškodbe. Letalski prevozniki seveda težijo k tem, da bi imeli čim manj takih poškodb. To pa je možno doseči z rednimi inšpekcijskimi pregledi strukture letala, motorjev in ostalih komponent. Pregledi se vršijo po predpisanih postopkih, ki slonijo na statističnih podatkih o okvarah, porušitvenih in neporušitvenih metodah.

Starost letala je le en od faktorjev pri načrtovanju vzdrževanja letala. Drugi zelo pomemben faktor je število ciklov (vzlet – let – pristanek), ki jih letalo opravi. Pri 60.000 ciklih je srednje veliko letalo doseglo svoj ekonomski cilj pa čeprav še ni staro 20 let.

Korozija in utrujanje materiala sta najnevarnejša dejavnika pri zagotavljanju trdnosti konstrukcije. Z natančnimi in rednimi pregledi se lahko kaj hitro odkrije vpliv korozije in utrujanja materiala. Težje je odkriti napake v materialu, ki so očem skrite. Vsaka taka napaka lahko slej ko prej privede do katastrofe. Ena takšnih se je zgodila tudi letalu Aloha Airlines, ki je med letom izgubil del zgornjega dela trupa.