Borut Podgoršek

Borut Podgoršek

Sreda, 08 Avgust 2007 09:28

Sikorsky S-76

Gre za izvedenko korporacijskega – poslovnega helikopterja, pri katerem so pač v ospredju povsem druge zahteve, kot veljajo za vojaške helikopterje. Gre pa tudi za edinega tovrstnega v proizvodnji Sikorskega. In njegova poglavitna prednost: po dva zmogljiva pogonska agregata (sprva Allison, potem P&W Canada in tudi Turboméca arriel). Dajeta mu namreč odlične letalne zmogljivosti in sta tiha. Tako tiha, da so pri Sikorskem sprejeli odločitev o rekonstrukciji repnega rotorja, ki je (p)ostal preglasen.

sikorsky_s-76_kokpit_photo_sikorsky.jpg


Pri Sikorskem je nastal v sedemdesetih letih, ko so najavili svojo odločitev o gradnji helikopterja za civilni trg, saj naj bi ta potreboval primerne helikopterje za civilne operacije. Res je potem nastal dvomotorni helikopter z oznako S-76 za zelo udoben prevoz do 12 potnikov, hrup so namreč zmanjšali na več kot znosno raven. S pridom so uporabili razvojne dosežke s projekta vojaškega helikopterja UH-60 black hawk.

Za civilne namene so helikopter namenili za prevoz 12 potnikov, v izvedbi VIP pa so potniško kabino primerno ozaljšali, ima seveda nekaj manj sedežev, le 6.

Nekaj kasneje so načrtovali tudi vojaške izpeljanke, namenjene tako prevozom desantov kot iskalnim in reševalnim akcijam, logistični podpori in spektru splošnih vojaških nalog, vključno z uporabo helikopterja kot oborožene ploščadi. Tako naj bi jih za protipodmorniški boj oborožili s torpedi, za protiladijski pa s protiladijskimi izstrelki. Najštevilčnejši kupec bi bila Južna Koreja, ki je sprva načrtovala nakup kar 157 SH-76 v militarizirani izvedbi, vendar do uresničitve tega posla ni prišlo nikoli.

Tako so ostali helikopterji S-76 večinoma za prevoze VIP in prevoz potnikov v obalnem območju.

Tehnični podatki:
Sikorsky  S-76C
ZDA

Tip: dvomotorni večnamenski helikopter
Posadka: 1-2 pilota , v izpeljanki VIP 6 sedežev, v potniški 12
Pogon: dva  turbogredna motorja Turboméca arriel 2S1 s po 2 x 638 kW ob vzletu ali 592 kW kontinuirane moči ali 730 kW za 30 sekund v sili. Motor P&W Canada  PT6B-36A  razvije 732 kW, Allison pa 485 kW.  

Mere:  
- dolžina trupa 13,22 m
- dolžina z rotorjem 16,00 m
- višina  4,42 m (z vrtečim
repnim rotorjem)
- širina trupa  2,13 m
- premer glavnega rotorja 13,41 m
- premer repnega rotorja 2,44 m
- disk glavnega rotorja 141,26 m2
Kabina  
- dolžina potniškega dela  2,46 m
- širina 1,93 m 
- višina 1,35 m
- prostornina 5,78 m3
- površina potniške kabine  4,19 m2
   
Mase:  
- prazen   3691 kg v »de lux« poslovni
izvedbi, 3235 kg v običajni
-  tovor   1616 kg
- obešeni tovor   1497 kg
- največja masa   5306 kg
- gorivo 1064 l (+ 405 dodat.)
   
Zmogljivosti:  
- največja hitrost  287 km/h
- gospodarna hitrost   259 km/h
- vrhunec leta 3841 m
- vzpenjanje – najboljše 8,26 m/s
- lebdenje s
talnim efektom 
1722 m 
- največji dolet  713 km ali 814 km
brez rezerve 
-  trajanje leta  240 min



sikorsky_s-76a_photo_sikorsky.jpg


Verzije: S-76D (z motorji P&W), S-76C, S-76B (z motorji PT6), S-76A mk II, S-76A+ (z motorji arriel), S-76A (z motorji Allison)
Uporabniki: ZDA, Južna Koreja, vlada Turkmenistana ipd.
Cena: 5,8 do 5,9 milijona USD.   

S-76D (februar 2013)
Sikorsky S-76 se je v preteklosti izkazal kot popularen v razredu civilnih srednjih helikopterjev, saj so jih od leta 1979, ko so jih začeli izdelovati prodali kar 800. Danes v Sikorskem izdelujejo osmo različico osnovnega modela z oznako S-76D.

sikorsky_s76d_ovr_a.jpg

Helikopter je pridobil certifikat FAA oktobra lani. V kratkem pričakujejo certificiranje tudi v Kanadi, Evropi in na Japonskem. Temu bodo sledile prve dobave kupcem že letošnje poletje. Ciljni kupci so tudi pri seriji D naročniki, ki opravljajo prevoze na naftne ploščadi, VIP, HNMP in SAR. Novosti, ki so jih pripravili za serijo D so plod večletnega sodelovanja z uporabniki, piloti, vzdrževalci in znanja, ki so ga pridobili z razvojem večjega S-92.

sikorsky_s76d_kokpit.jpg

Med najbolj opaznimi so močnejši motorji, nove rotorske lopatice, steklen kokpit in sistem za samodejni nadzor delovanja sistemov ter zmanjševanje vibracij.

Nova turbogredna motorja P&W Canada PW210S, ki poganjata S-76D proizvedeta 14% več moči in potrošita 14% manj goriva, kot njuna predhodnika Turbomecina Arries 2S2 na S-76C++.

Rotorske lopatice so izdelane iz kompozitnih materialov in imajo daljšo tetivo – posledično višji vzgon in preoblikovane konice lopatic, ki povzročajo manj hrupa. Prav tako so nekoliko globje lopatice repnega rotorja, ki z novo obliko profila lopatic omogočajo višji vzgon in posledično potrebujejo nižjo vrtilno hitrost. Povzročajo občutno nižji hrup kot lopatice serije C. Zunanji hrup je 86dBA v kabini pa 83dBA. (serija C: 92dBA in 87dBA). Lopatice glavnega in repnega rotorja imajo vgrajen tudi sistem za razledenitev. Ta sistem omogoča letenje v pogojih zaledenitve in je na voljo kot opcija. Certificiranje tega sistema pričakujejo v obdobju 2014-15.

sikorsky_s-76d_kabina.jpg

Za pilote najobčutnejša sprememba je steklen kokpit. Starejše serije helikopterjev S-76 niso imele digitalnih inštrumentov. Serija C++ pa ima le nekaj digitalnih inštrumentov, ki jih je izdelal Parker-Gull. V seriji D večino avionike izdeluje Thales. Rocwell Collins dobavlja Pro Line sistem, ki podpira radijsko komunikacijo in navigacijo. Honeywell pa sistem Mark XXI, ki opozarja na bližino terena. Avionka TopDeck omogoča pilotoma enostavno upravljanje s helikopterjem. V sredinski konzoli je vgrajena krogla, ki deluje na principu računalniške miške. Pilot jo vrti in kurzor spravi na želen položaj na LCD zaslonu in potem stisne in s tem potrdi ukaz.

Sistem za samodejni nadzor delovanja sistemov, ki ga je izdelal United Technologies Aerospace Systems sporoča parametre sistemov v nadzorni center, kjer Sikorsky načrtuje vzdrževanje helikopterjev. Sistem je originalno vgrajen na helikopter S-92, kjer so uporabniki več kot podvojili čas med vzdrževanjem določenih komponent in s tem občutno znižali operativne stroške.

Sistem za zmanjševanje vibracij je opcijski in vsebuje do šest generatorjev blažilcev vibracij. Uporabniki se bodo sami odločali kako 'miren' helikopter želijo.

Vir: Aviationweek
Foto: Sikorsky

 

Ponedeljek, 01 April 2013 09:21

Sikorsky predstavil posodobljen model S-76D

Sikorsky S-76 se je v preteklosti izkazal kot popularen v razredu civilnih srednjih helikopterjev, saj so jih od leta 1979, ko so jih začeli izdelovati prodali kar 800. Danes v Sikorskem izdelujejo osmo različico osnovnega modela z oznako S-76D.

sikorsky_s76d_ovr_a.jpg

Helikopter je pridobil certifikat FAA oktobra lani. V kratkem pričakujejo certificiranje tudi v Kanadi, Evropi in na Japonskem. Temu bodo sledile prve dobave kupcem že letošnje poletje. Ciljni kupci so tudi pri seriji D naročniki, ki opravljajo prevoze na naftne ploščadi, VIP, HNMP in SAR. Novosti, ki so jih pripravili za serijo D so plod večletnega sodelovanja z uporabniki, piloti, vzdrževalci in znanja, ki so ga pridobili z razvojem večjega S-92.

Med najbolj opaznimi so močnejši motorji, nove rotorske lopatice, steklen kokpit in sistem za samodejni nadzor delovanja sistemov ter zmanjševanje vibracij.

Nova turbogredna motorja P&W Canada PW210S, ki poganjata S-76D proizvedeta 14% več moči in potrošita 8% manj goriva, kot njuna predhodnika Turbomecina Arries 2S2 na S-76C++.

sikorsky_s76d_kokpit.jpg

Rotorske lopatice so izdelane iz kompozitnih materialov in imajo daljšo tetivo – posledično višji vzgon in preoblikovane konice lopatic, ki povzročajo manj hrupa. Prav tako so nekoliko globje lopatice repnega rotorja, ki z novo obliko profila lopatic omogočajo višji vzgon in posledično potrebujejo nižjo vrtilno hitrost. Povzročajo občutno nižji hrup kot lopatice serije C. Zunanji hrup je 86dBA v kabini pa 83dBA. (serija C: 92dBA in 87dBA). Lopatice glavnega in repnega rotorja imajo vgrajen tudi sistem za razledenitev. Ta sistem omogoča letenje v pogojih zaledenitve in je na voljo kot opcija. Certificiranje tega sistema pričakujejo v obdobju 2014-15.

Za pilote najobčutnejša sprememba je steklen kokpit. Starejše serije helikopterjev S-76 niso imele digitalnih inštrumentov. Serija C++ pa ima le nekaj digitalnih inštrumentov, ki jih je izdelal Parker-Gull. V seriji D večino avionike izdeluje Thales. Rocwell Collins dobavlja Pro Line sistem, ki podpira radijsko komunikacijo in navigacijo. Honeywell pa sistem Mark XXI, ki opozarja na bližino terena. Avionka TopDeck omogoča pilotoma enostavno upravljanje s helikopterjem. V sredinski konzoli je vgrajena krogla, ki deluje na principu računalniške miške. Pilot jo vrti in kurzor spravi na želen položaj na LCD zaslonu in potem stisne in s tem potrdi ukaz.

sikorsky_s-76d_kabina.jpg

Sistem za samodejni nadzor delovanja sistemov, ki ga je izdelal United Technologies Aerospace Systems sporoča parametre sistemov v nadzorni center, kjer Sikorsky načrtuje vzdrževanje helikopterjev. Sistem je originalno vgrajen na helikopter S-92, kjer so uporabniki več kot podvojili čas med vzdrževanjem določenih komponent in s tem občutno znižali operativne stroške.

Sistem za zmanjševanje vibracij je opcijski in vsebuje do šest generatorjev blažilcev vibracij. Uporabniki se bodo sami odločali kako 'miren' helikopter želijo.

Vir: Aviationweek
Foto: Sikorsky

 

Dežurne helikopterske posadke Slovenske vojske julija poletele na pomoč 77-krat.

Na Javno naročilo za oddajo naročila blaga po odprtem postopku za nakup in vzdrževanje transportnega helikopterja, ki ga je 13.6.2018 objavil MNZ in je potekel danes ob 10. uri se je prijavil le en ponudnik.

Četrtek, 02 Avgust 2018 15:20

EasyJet s tretjo povezavo iz Ljubljane

Poleg letališč London Gatwick in London Stansted, easyJet dodaja še Berlin Tegel.

V četrtek, 2. avgusta 2018, bo nizkostroškovnik easyJet vzpostavil letenje med Ljubljano in Berlinom.

Pet letalskih prevoznikov združenja Star Alliance uvrščenih med Najboljših 10. 17 članic združenja prejelo skupno 49 nagrad.

Ponedeljek, 23 December 2013 08:53

Kristina Gorišek Novakovič (1906-1996)

Kristina Gorišek Novakovič je bila prva slovenska letalka. Rodila se je na današnji dan leta 1906 v Mekinjah. Umrla je leta 1996.

Joseph Sutter se je rodil marca 1921 v Seattlu v ZDA. Že kot otrok se je spogledoval z letali in se v njih zaljubil do te mere, da se je vpisal na Univerzo v Washingtonu, kjer je leta 1943 diplomiral in si pridobil naslov inženir aeronavtike. Vihra druge svetovne vojne ga je odnesla na južni Pacifik, kjer je služil na ameriškem vojaškem rušilcu. Od tam se je vrnil v Seattle, kjer se je zaposlil kot specialist analitik za aerodinamiko. Hitro je napredoval in postal vodja projektov in kasneje glavni inženir. S svojim naravnim talentom in delavnostjo je uspel skonstruirati nemalo potniških letal. Med največje uspehe, ki jih je dosegel vsekakor spada vodenje in konstruiranje projekta B747. 

joe_sutter_je_sluzivl_v_ameriski_mornarici_kot_letalski_inzenir.jpg

Tudi zato ga imenujejo oče Boeinga B747.

sutter_v_sredini_ob_predstavitvi_b747xqlr_v_singapuru_2001.jpg

Za izjemne dosežke na področju letalstva mu je predsednik ZDA Ronald Reagan leta 1985 izročil posebno odlikovanje. Joseph Sutter se je upokojil 1986 leta kot podpredsednik Boeinga. Od tedaj je kot svetovalec Boeingu pomagal pri razvoju nove generacije potniških letal. V svoji zelo uspešni karieri je sodeloval tudi z vesoljsko agencijo NASA in bil član ekipe, ki je raziskovala nesrečo raketoplana Challenger. Umrl je 30. avgusta 2016.

Petek, 15 Junij 2007 08:43

Jurij Aleksejevič Gagarin (1934-1968)

Rodil se je 9. marca leta 1934 v Klushinu, majhni vasici sto kilometrov zahodno od Moskve. Njegov oče je bil pohištveni mizar, tesar in kmet. Mati je bila kravja dekla, oba pa sta delala na kolhozu. Po političnih merilih je bil Jurij torej neoporečen. Med vojno so nacisti Gagarinove izselili iz njihove hiše in odpeljali dve hčeri. Do konca vojne so živeli v zasilnem bivališču (jami) in se potem preselili v Gziatsk, kjer je kot najstnik opazoval ruske lovce yak, ki so zasilno pristajali na bližnjem letališču. Navdušen nad piloti teh letal in njihovim pogumom se je odločil, da bo tudi sam postal eden izmed njih.

 

jurij_gagarin_v_uniformi_vir1.jpg

V šoli sta mu bila zelo blizu matematika in fizika zato se je vpisal v tehniško šolo v Saratovu. Ko je bil v četrtem letniku se je pridružil letalskemu klubu, kjer je prvič samostojno poletel leta 1955. Njegov inštruktor Dmitry Pavlovich Martyanov je takoj ugotovil, da bo Gagarin odličen pilot. Sočasno se je učil tudi padalskih veščin, ki so mu prišle zelo prav, ko se je po vrnitvi iz vesolja leta 1961 izstrelil iz vostoka 1. Po nasvetu Martyanova se je priključil Sovjetskim zračnim silam in odšel v letalsko šolo v Orenburg, kjer se je postal pilot Miga. Tam je spoznal tudi svojo bodočo zapeljivo ženo Valentino Ivanovo Goryachevo.

jurij_gagarin_kozmonavt_vir1.jpg

Z odliko je Gagarin leta 1957 končal letalsko šolo in postal poročnik Sovjetskih letalskih sil. Njegova prva služba v uniformi vojaškega pilota je bila na skrajnem severu SZ, kjer je prve polete opravil ob polarnem siju. Prav v tem obdobju so Sovjeti lansirali Luno 3, ki je posnela oddaljeno stran Lune. Pisalo se je leto 1959. Gagarin se je prijavil za kozmonavta in bil seveda sprejet. Družina se je tako preselila v Zvezdno mesto blizu Moskve. Gagarin je tam opravil zelo zahtevne fizične in psihološke teste in bil vedno med najboljšimi. Zdravniki so bili najbolj začudeni nad njegovim smislom za humor, ki ni prenehal, niti med najzahtevnejšimi testiranji.

Ko je Jurij povedal svoji ženi, da je izbran za prvi polet v vesolje ga je z drhtečimi ustnicami vprašala: 'Zakaj ti?' Po pogovoru in neprespani noči mu je rekla: 'čŒe si prepričan vase pojdi. Vse bo v redu.'

jurij_gagarin_pred_prvim_poletom_v_vesolje_aprila_1961.jpg

12. aprila 1961 je Jurij Gagarin postal prvi človek, ki je videl zemljo iz vesolja. Zemljo je v vesoljskem plovilu Vostok 1 obkrožil enkrat v orbiti z višino med 169 in 315km pri hitrosti 28.968 km na uro. Gagarin je bil na tem poletu predvsem potnik, saj je bil polet popolnoma avtomatiziran. V primeru okvare pa bi moral odpreti zapečateno kuverto, vtipkati določeno kodo in Vostok 1 bi lahko upravljal tudi ročno. To ni bilo potrebno in Gagarin je po 108 minutah s padalom varno pristal na zemlji. čŒez noč je postal narodni heroj in prejel najvišja državna odlikovanja.

Gagarin se je leta 1967 začel pripravljati za naslednji polet v vesolje s Soyuzom. Usoda je hotela drugače in Gagarin se je 27. marca 1968 smrtno ponesrečil med testnim poletom z letalom Mig-15. Okoliščine nesreče niso bile pojasnjene. Gagarina so pokopali ob drugih Sovjetskih narodnih herojih v Kremlju.