Airbus A400M

Oceni ta prispevek
(0 glasov)
07 Avg 07
Napisal Boris Knific in Borut Podgoršek Prebrano 4747 krat

airbus_a400m.jpgŽe dve desetletji se v evropskih državah porajajo zamisli o vojaškem transportnem letalu. zamisel nekako sledi uspešnemu evropskemu projektu konzorcija za izdelavo potniških letal Airbus, morda pa malce tudi dejstvu, da so Američani na tem področju prevzeli popoln monopol. čŒe izvzamemo Rusijo, seveda. Leta 1996 je zato sedem držav podpisalo sporazum o skupnem evropskem vojaškem transportnem letalu in sledil je formalni seznam zahtev, ki naj bi izpolnjevala. Vendar je šlo tudi naprej še vedno vse po evropsko, pojavila se je cela vrsta pomislekov, povrhu vsega so bili pri trženju zelo agresivni in uspešni Američani s transporterjema C-130J in C-17.

Odločilni korak je bil nato storjen leta 1999, ko so znotraj evropskega štaba za ugotavljanje potreb ugotovili, da edinole predlagani A400M ustreza vsem (do takrat se je projekt imenoval FLA - future large aircraft) zahtevam. Nato so leta 2000 na letalskem salonu Farnborough International predstavniki sedmih držav napovedali podpis sporazuma za leto 2001, kar naj bi pomenilo dokončno odločitev, Morda je največja zavora v Nemčiji, ki nekako ni odobrila dovolj sredstev za razvoj in samo serijsko proizvodnjo ter naposled nakup kar 73 letal. Iz političnih razlogov se je pojavila vrsta vprašanj v zvezi z A400M še v Italiji.

airbus_a400m_nosni_del_virairbus.jpgIn kaj so zahtevala vojna letalstva držav, ki so A400M naročile? Predvsem sprejemljivo ceno ob zadostnih zmogljivostih in nizkih stroških uporabe. Sledijo seveda še zahteve po zajetnem prostoru za prevoz zajetnejših tovorov, velik dolet in zadovoljivo potovalno hitrost, zatem kratkovzletne (STOL) lastnosti in samostojnost na tleh (natovarjanje in raztovarjanje).

A400M res ponuja dvakratni volumen tovorne kabine v primerjavi s C-130J, dvakrat večji tovor, ob tem pa, kar je najpomembnejše merilo, skorajda enake operativne stroške. V prvi vrsti naj bi v letalu izkoristili obilne Airbusove izkušnje iz proizvodnje potniških letal in v A400M tako vgradili praktične elemente, znane in uveljavljene v potniških airbusih.

V projektu sodeluje vrsta partnerjev, ki so si pri razvoju letala razdelili naloge:

- Airbus Francija (Aerospatiale Matra):
nosni del (skupaj z EADS Transport Aircraft), kokpit, sistem električnega krmarjenja (fly-by-wire), osrednji del kril, gondole motorjev

- Alenia:
zadnji del trupa (z Airbus Nemčija), sistem za natovarjanje

- Airbus Velika Britanija (Casa):
končno sestavljanje v Sevilli, višinski stabilizator (z OGMA in TAI)

- Airbus Nemčija (EADS):
odgovornost za celotni trup, razvoj in izdelava osrednjega dela trupa, smerni repni stabilizator, repni del trupa (z Alenio), krovne oplate kril (iz armiranih ogljikovih vlaken), krilca, spojlerji

- EADS Military Transport Aircraft:
gondole motorjev (skupaj z Airbus Francija)

- Flabel:
predkrilca na krilih, osrednji del trupa (z Airbus Nemčija)

- OGMA:
spoj krila s trupom

- TAI:
sprednji del trupa (z Airbus Nemčija), nakladalna ploščad in tovorna vrata.


Nasploh pričakujejo, da bodo uporabili veliko dosežkov s civilnih projektov, kar je vsaj nekoliko protislovno, kajti konzorcij Airbus doslej letal s takšnim pogonom še ni izdeloval.

In ko smo pri pogonu: A400M bo imel štiri turbopropelerske motorje TP400-D6, četudi so vsaj kot o alternativni možnosti razmišljali tudi o reakcijskih motorjih.

airbus_a400m_prvi_horizontalni_del_repa_virairbus.jpgV zadnjih dneh februarja 2006 pa so Filtonu v Veliki Britaniji začeli izdelovati tudi rebra za krilo A400M. Krilo bo sestavljajo 48 aluminijastih reber, ki jih bodo v krilo sestavili v Filtonu. 28 od 48 reber izdelujejo v Mecachromu v Franciji. Večina krila bo sicer izdelana iz CFRP-ja. Prvo krilo naj bi v Sevillo, kjer bodo A400M sestavljali dobavili konec leta 2006. Konec leta 2006 pa so v Sevillo že pripeljali nosni del trupa letala in vertikalni del repa A400M. Konec leta 2007 so objavili do enoletno zamudo pri dobavi transporterja zaradi zamude pri izdelavi in testiranju motorjev. Prvega A400M naj bi po novem dobila Turčija spomladi 2010 in ne Francija. Francozi, naj bi tako dobili prvega v drugi polovici leta 2010.  A400M bodo zamenjali C-160 transalle in C-130 herculese. Program so jeseni 2008 zakasnili še za eno leto. Dobava letal naj bi se tako začele šele leta 2012.

Trenutno (december 2009) je naročenih 184 letal. Ob predstavitvi projekta so jih 180 naročile (Nemčija 60, Francija 50, Španija 27, Velika Britanija 25, Turčija 10, Belgija 7 in Luksemburg 1) nekatere Evropske države, ki aktivno sodelujejo pri projektu. Nadaljnjih 12 letal sta naročili Južnoafriška republika (8) odpovedala naročilo novembra 2009 in Malezija (4). A400M naj bi prvič poletel leta 2008 in prišel v operativno uporabo leto kasneje. To pa se žal ni zgodilo saj so imeli pri Airbusu ogromno težav z digitalnim sistemom nadzora delovanja motorjev. Prvi polet se je tako zgodil 11. decembra 2009.

Po neskončno dolgem čakanju je JAR novembra 2009 odstopila od projekta A400M. Odpoved naročila osmih letal so opravičili z povečanimi stroški in neizpolnjevanjem dobavnih rokov s strani Airbus Military in EADS. Konec decembra 2011 se je peto testno letalo pridružilo 'testni floti'. Francoske letalske sile naj bi prvega grizlija dobile konec leta 2012 ali najkasneje spomladi 2013. Datum so prestavili na poletje in sicer na junij 2013. Francija bo tako svoje prvo letalo A400M dobila tri leta kasneja kakor je bilo načrtovano. Sprva ga bodo lahko uporabljali le za transport, kasneje tudi za druge vojaške potrebe. AM bo 18 mesecev tudi podpiral vzdrževanje grizlijev. Z uvedbo A400M v operativno uporabo pa se že pojavljajo ugibanja o dejanskih stroških vzdrževanja. Predvsem kar se tiče vzdrževanja turbopropelarskih motorjev TP400-a400m_img_2444.jpgD6 se naročniki pritožujejo nad previsokimi cenami rezervnih delov in previsokimi stroški dela. Prav tako je zaradi večletne zakasnitve programa ta presegel načrtovani budžet. Program tako ne bo profatibilen pri 174 prodanih letalih ampak pri mnogo višji številki. AM zato želi del stroško za razvoj nadomestiti tudi z višjimi cenami rezervnih delov. V proizvodnji hali AM v Sevili trenutno sestavljajo ali testirajo pet letal A400M. MSN7, 8, 9, 10 in 11.  MSN9 bo prvi A400M namenjen Turčiji, ostali so namenejni francoskim letalskim silam. Sestavne del za MSN12 priačkujejo v Sevilli v teh dneh (marec 2013).  AM bo letos dobavil štiri letala A400M, leta 2014 pa deset. Veriga dobaviteljev pa je že začela izdelvati sestavne dela za letalo MSN29. Po Franciji in Turčiji bo prvo letalo septembra 2014 dobila Velika Britanija, novembra še Nemčija. Januarja 2015 Malezija, še leto kasneje pa Španija.

Zadnji vzrok za zakasnitev programa so bili kovinski delci v sistemu za mazanje motorja TP400-D6. Testiranja so prekinili po 160 urah od 300 načrtovanih. Poškodbe so sepojavile tudi v reduktorju motorja. AM je zato posodobvil softvere, ki bolj natančno meri vibracije v motorju. Že izdelana letala bodo spremeb v tem sistemu deležna do konca leta 2015. Teste funkcionalnosti in zanesljivosti so izvedli tudi pri ekstremno nizkih temperaturah v Kanadi pri -32°C.


13. marca 2013 je EASA podelila Type certifikat za A400M, kar je nova prelomnica v razvoju tega transporterja. čŒe bo vse po načrtih bodo Francoske letalske sile prvega A400M dobile pred junijem 2013. AM pa je že začel z zahtevnejšimi testiranji za opravljanje drugih vojaških operacij, kot so prečrpavanje goriv v zraku, izmet tovora in padalcev. Po podatkih AM so s petimi testnimi letali do konca marca 2013 opravili 1600 letov in 4800 ur letenja.

Junij 2014
VB je zmanjšala naročilo iz 25 na 22, Nemčija iz 60 na 53, Španci pa razmišljajo o nakupu 14 namesto 27 letal. Francozi so A400M uporabili v operacijah v Maliju in Francoski Gvajani. Nemci bodo prvega A400M dobili novembra. Airbus bo leta 2015 dobavil 23 letal A400M, MSN22 bo prvo letalo, ki ga bo dobila Malezija.


čŒlanek o A400M, 6. marec 2009
Krstni let A400M, 27. december 2009

Tehnični podatki:
Airbus Military Company A400M,
Evropa

Tip: taktično transportno letalo
Pogon: štirje turbopropelerski motorji EuroProp International TP400-D6 z 11000 s po KM

Mere:  
Krila   
- razpetina  42,36 m 
- površina  21,5 m2 
Trup   
- dolžina  42,2 m 
- višina  14,37 m 
Tovorna kabina   
- dolžina  17,71 m (23,11 m s ploščadjo) 
- širina  4,00 m 
- višina   3,85 m 
- prostornina  356 m3 
   
Mase:  
- operativna   66.500 kg 
- največja vzletna  126.500-130.000 kg 
- tovor:   skupaj do 37.000 kg 
  - 2 helikopterja tiger 
  -1 helikopter cougar ali NH90
  - 6 vozil landrover 
  - 1 raketni sistem roland 
  - 57 vojakov in 9 palet 
  - 120 padalcev ali 66 nosil 
- gorivo:   64.030 l 
   
Zmogljivosti:    
- največja hitrost  M = 0,72 
- potovalna hitrost  M = 0,68 
- največja višina  9450 m 
- vzletna steza  1000-1500 m 
- dolet (20 t tovora)  6574 km 
- dolet (40 t tovora)  4540 km 
- največji dolet  9075 km 






































Oborožitev:
nima
Uporabnice: še ni v operativni uporabi
Naročniki: Francija, Španija, Velika Britanija, Turčija, Belgija, Italija, Nemčija, Južnoafriška Republika (8) - odpovedali novembra 2009, Malezija
Cena: 88 milijonov evrov


Nazaj

Nazadnje urejano na 0, 01.07.2014 13:29
Več iz te kategorije: « Airbus A380 Airbus ACJ »

Oddajte komentar

Prepričajte se, da vnesete vse obvezne podatke, označene z zvezdico (*). HTML koda ni dovoljena.