Bell AH-1Z super cobra/AH-1 cobra

Oceni ta prispevek
(0 glasov)
24 Sep 07
Napisal Borut Podgoršek in Boris knific Prebrano 4119 krat
V naslov smo sicer najprej zapisali oznako najnovejše izvedenke tega prvega jurišnega helikopterja, začeli pa bomo pri njegovi pestri in bogati ter tudi zelo vznemirljivi zgodovini. AH-1Z (ali AH-1W ali 4BW) je le zadnja izpeljanka, »spočeta« konec leta 1996. Drugače izvira kobra že iz konca petdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je pravzaprav še kresalo znotraj štabov ameriških oboroženih sil, ki so uveljavljali taktiko in strategijo ter naposled krojili doktrino bojevanja ameriških oboroženih sil.

Helikopter je bil kot bojno sredstvo, namenjeno neposredni podpori na bojišču (ob njegovi že uveljavljeni prvenstveno transportni uporabi), šele v povojih, kajti številni vojaški strokovnjaki in načrtovalci so to nalogo obravnavali le kot eno od številnih nalog, ki jo ta letalnik lahko izvaja, le da ga posebej za to nalogo oborožijo.

Za koncept namenskega, jurišnega helikopterja so se seveda zavzemali pri proizvajalcu Bell Helicopters, zato so projekt v začetku tudi sami financirali. Projekt je dobil oznako D245, imenovali pa so ga Combat Recconaissance Helicopter. In prva konstrukcija helikopterskega jurišnika z ozkim trupom je ostala značilnost tovrstnih helikopterjev vse do dandanes.

bell_ah-1z_super_cobra_viraircav.jpgNaslednja stopnja v razvoju je bil D255 iroquis warrior z nekaj značilnostmi vseh bojnih helikopterjev: stopničasto tandemsko kabino, ozkim trupom z majhnim čelnim uporom, nosno topovsko (mitralješko) kupolo. Pilot je dobil zgornjo, stopničasto dvignjeno kabino, strelec pa spodnjo, oba pa sta imela odlično preglednost naokoli. Takšna kobra je bila, tako kot zatem serijske verzije, zasnovana na osnovah transportnega večnamenskega UH-1 hueya. Ta bojevnik pa potem nikoli ni bil zgrajen v kakršni drugačni izvedbi kot v obliki lesene makete – »mock up«. Kmalu pa je poletel prvi prototip Bellovega bojnega helikopterja – model 207 sioux scout. Skonstruirali so ga, zaradi manjših stroškov, na osnovi OH-13, vendar je obdržal celo vrsto rešitev z irokeškega bojevnika - iroquese warriorja. V nosu je imel kupolo z dvojnim mitraljezom M60, na krilnih nosilcih pa raketne izstrelke. Motor je bil seveda batni, helikopter pa je dosegel kar 198 km/h. Sicer ni nikoli prišel v serijsko proizvodnjo, vendar ga je ekspertni tim Bellovih inženirjev in strokovnjakov KOV ZDA vseeno vzel pod drobnogled, preizkuse so opravljali v letu 1963. Z enim samim siouškim oglednikom - sioux scoutom – so opravili nad 300 ur naleta, vsekakor so precej izkušenj s teh testiranj potem prenesli na konstrukcijo huey cobre, katere začetki segajo v letu 1964.

V tistem obdobju so pri Lockheedu in Sykorskem načrtovali izjemen helikopter, pravzaprav nekakšnega lovca med helikopterji, AH-56 cheyenne z osupljivimi hitrostmi kar skoraj 400 km/h, pa z načrtovano opremo, kot sta računalnik, infrardeči nočnogled in podobne naprave. Ker pa tako ambicioznega načrta nikakor ne bi mogli uresničiti do konca šestdesetih let in ker bi projekt ogromno stal, so se zaradi potreb po bojnem helikopterju za uporabo v Vietnamu odločili za vmesno rešitev. Izbirali so med petimi ponudbami: Sikorskega S-61A, Boeing Vertolovim CH-47A, Kamanovim UH-2 tomahavk, Piaseckijevim modelom 16H in Bellovim modelom 209.

Bell 209 je bil še en bojni helikopter, ki ga je razvijala in financirala ta družba, sprva so ga imenovali model 262, snovanje pa se je začelo v letu 1965. Nastal je na podlagi izkušenj iz gradnje prototipnega modela 207, s katerega so povzeli tandemska stopničasta sedeža, krilna nosilca in vrtečo nosno kupolo. Z UH-1C so povzeli zelo zmogljiv rotorski sistem Bell 540 in repni del. Prav hueyi so nabrali največ izkušenj v vietnamski vojni in Bell je gradil aerodinamično učinkovite helikopterje, s sorazmerno majhnimi vibracijami, preprostim vzdrževanjem in dobro preglednostjo iz kabine. Lastnosti torej, ki so bile kot naročene za prvi povsem bojni helikopter, namenjen neposredni podpori iz zraka.

Prototipni model 209 je vzletel že šest mesecev po začetku gradnje. Dobil je oznako N209J in je do upokojitve leta 1971 naletel kar 1.090 ur, potem je pristal kot eksponat v Pattonovem muzeju oklepnomehaniziranih sredstev v Fort Knoxu v Kentuckyju.

Najbolj številčna je bila potem verzija AH-1G; vzrok za to je zagotovo iskati v široki uporabi v vietnamski vojni, skupaj pa jih je bilo kar 1.119 izdelanih samo za ameriško kopensko vojsko. Sledila je še cela vrsta inačic z oznakami AH-1Q (rakete TOW), AH-1R (motor s 1.342 kW), zatem kombinacija obeh zadnjih (z raketami TOW in motorjem s 1.342 kW ) AH-1S, sledil je model AH-1P (verzija S, izdelana po letu 1987), s topom oborožene verzije -S so postale AH-1E in še bolj posodobljena verzija AH-1F.

Korpus mornariške pehote je razvijal za svoje potrebe inačico AH-1G, odločili pa so se za dvomotorno izvedenko z motorjema P&W Canada T400-CP-400 twin pack, kar je značilnost za uporabo letal in helikopterjev nad morjem. Tako je nastala AH-1J sea cobra, kasneje še izboljšana v AH-1T improved sea cobra.

Vse to je vodilo do novih izboljšav in opreme z enakima motorjema, kot jih ima AH-64 apache, ter štirikrakega glavnega rotorja. Tako je nastala AH-1W(4WB) super cobra, danes označena z AH-1Z. Pri Bellu so se dela lotili tako, da so od naročnika, Korpusa mornariške pehote ZDA, prejeli stare sea cobre in jim predelali trup ter integrirali nove sisteme. Za te helikopterje se je v okviru natečaja leta 2000 odločila Turčija, za prvih 50 super cober bi odšteli kar poldrugo milijardo USD. Skupaj so se Turki ozirali za kar 145 jurišnimi helikopterji, posel pa trenutno počiva, dobave naj bi stekle šele po letu 2005, če bo sploh prišlo do njih zaradi trenutno zelo zapletenih ameriško-turških odnosov. Predhodnica super cobre je bila v devetdesetih letih tudi pri nas, naši vojski pa so ponujali helikopterje po okoli 13 milijonov dolarjev za kos. Bellovi tržniki si prizadevajo ta zelo učinkoviti jurišni  helikopter prodati še v drugih državah, vendar z malo sreče, saj ga izpodrivajo tekmeci, Bell Textron pa se je v tem času precej bolj angažiral pri projektu »dvoživke« Bell/Boeing V-22 osprey.

Tehnični podatki
Bell AH-1Z super cobra
ZDA

Tip: večnamenski bojni helikopter
Posadka: pilot in operater sistemov v tandemski kabini z identičnimi instrumenti
Pogon: dva turbogredna motorja General Electric T700-GE-401 z največjo močjo  2 x po 1.285 kW (2 min), močjo 2 x po 1.590 kW 30 min in 2 x po 1.437 kW kontinuirane moči.
                                                                                                       
Mere:  
- dolžina trupa 13,87 m
- dolžina z rotorjem 17,73 m
- višina  3,78 m
- širina  2,13 m
- razpetina nosilnih kril  4,39 m
- premer glavnega rotorja  14,63 m
- premer repnega rotorja 2,97 m
- disk glavnega rotorja 168,11 m2
   
Mase:  
- prazen   5580 kg
- obešen tovor (orožje)  2812 kg
- največja vzletna  2850 kg
- z obešenim tovorom 8391 kg
- gorivo  1465 l
   
Zmogljivosti:  
- največja hitrost - teoretično   411 km/h
- največja  hitrost    298 km/h
- potovalna hitrost   265 km/h
- vrhunec leta   4270 m+
- vzpenjanje   /
- vrhunec lebdenja s talnim efektom 4495 m
- trajanje leta  220 minut
- bojni radij     234 km
(s 1134 kg tovora)
  334 km
(z dod. gorivom 291 l)
- dolet   587 km





































Oborožitev
:
2 - 6 x rakete zrak-zrak AIM-9 sidewinder ali stinger,
8-16 x AGM-114A/B/C/F/K hellfire,
2 x 7,62 mm mitraljez ali top 20 mm,
bombe mk.77, mk.76, mk.106, BDU33D/B, CBU-55
Uporabniki: Korpus mornariške pehote ZDA (180), Turčija (?)
Cena: konverzija 11,5 milijona USD za kos v letu 2000


Nazaj 
 
Nazadnje urejano na 1, 12.01.2008 18:48

Oddajte komentar

Prepričajte se, da vnesete vse obvezne podatke, označene z zvezdico (*). HTML koda ni dovoljena.