Boeing B787 dreamliner

Oceni ta prispevek
(0 glasov)
17 Okt 07
Napisal Borut Podgoršek Prebrano 5654 krat

Boeing je bil v poznih devetdesetih vzpodbujen s strani Airbusa, ki mu je na veliko prevzemal tržni delež. Tako so se odločili trgu ponuditi kar dve različni letali. Prvo (sonic cruiser) naj bi bilo konkurent Airbusovemu A330-200 in naj bi nadomestilo tudi Boeingovega B767. Drugo pa je bilo konkurent prihajajočemu A380 in je bilo modificirano letalo B747 z oznako B747X. Sonic cruiser naj bi letel s hitrostmi 0,98M in imel podobno porabo goriva kakor A330 in B767. boeing_b787_dreamliner_virboeing.jpgIzboljšani B747X pa naj bi bil konkurenčen A380 po številu sedežev. Enajsti september in dvig cene nafte ja ogrozil projekt obzvočnega letala, ki stroškovno za letalske družbe ni bil več zanimiv. B747X pa ja zaradi velikih razvojnih stroškov in malo zanimanja letalskuh družb prav tako postal nezanimiv. Noben od projektov ni zaživel in Boeing je v očeh kupcev izgubil zaupanje. Boeing je z pričetkom razvoja A380 svojo tržno priložnost videl v novem podzvočnem širokotrupnem letalu, z 250 do 350 potniki. Trgu so predstavili projekt B7E7.

ANA (All Nippon Airways) je 26. aprila 2004 postala prvi naročnik letala B7E7. Naročili so kar 50 letal, ki naj bi jih začeli dobivati spomladi leta 2008 (od tega seveda ni bilo nič, saj so program zakasnili). Naročena letala naj bi po nekaterih podatkih dobili z 40% popustom. Že v prvem letu so pri Boeingu zbrali naročila za 237 letal in ta številka se je februarja 2007 ustavila pri 468.

Po namigovanjih, ki so se pojavljala v javnosti je Boeing aprila sporočil, da bo B787 prvič poletel konec leta 2008. Revidiran načrt, ki že vključuje morebitne nove zakasnitve predvideva, da se bodo dobave kupcem začele v tretjem četrtletju leta 2009. Zamuda programa naj nebi vplivala na finančne rezultate Boeinga, ki je sporočil, da delo na letalu št. 1 lepo napreduje. Zamuda pa naj bi nastala zaradi počasnejše dobave komponent Boeingu s strani kooperantov in nekaterih drugih konstrukcijskih  težav.  B787-9, ki je podaljšana izvedba B787-8 bo na trg prišel 2014 (po podatkih okt 2011). Nekoliko negotova pa je usoda krajšega B787-3, za katerega takorekoč ni povpraševanja. Edina dva kupca prihajata z Japonske (ANA in JAL). Boeing je zato program -3 takorekoč zaustavil in preusmeril inženirje na projekt -9.

Po novem naj bi tako prva letala prišla v uporabo konec leta 2009. Ponovna zakasnitev programa je po besedah bivšega vodja projekta 787 Mika Baira prava sramota za Boeing. Podobno kakor je bila za Airbus, bo tudi za Boeing zakasnitev predstavljala velikanske stroške, saj kupci (ILCF in Quantas) že zahtevjo povračila škode.

Boeing ima 857 naročil (marec 2008) za dreamlinerja, v skupni vrednosti 140 milijard dolarjev. Analitiki pa se sprašujejo tudi, kje je meja, ko se bodo stroški razvoja in proizvodnje povrnili, saj je Boeing letala prodajal pod ceno, sedaj pa jim grozijo še pogodbene kazni zaradi zamud pri dobavi. ILFC je zaradi tega že odpovedal pogodbo o najemu letal z Air Berlin, Lan Chile, Royal Jordanian, AeroMexico in Air Seychelles.

Zaradi nedavne stavke strojnikov in težav s kovicami so prvi let letala B787 napovedan za konec leta 2008 preložili. Novega datuma prvega leta še niso sporočili, saj ne želijo prehitevati dogodkov. Jasno pa je, da imajo težave s kovicami, ki povezujejo različne konstrukcijske elemente letala. Po napovedih bodo morali zamenjati 3% kovic. Glede na to, da je na B787 vgrajenih 80% manj kovic kakor na nekoliko manjšem B767, kjer jih je 1,8 milijona bodo pri Boeingu morali zamenjati približno 25.000 kovic. Težava pa ni v kvaliteti kovic temveč v njihovi dolžini. Zaradi nejasnih specifikacij so jih namreč vgrajevali napačno. Napako so odkrili med rednimi inšpekcijskimi pregledi testnega okvirja letala. Naključno so pregledali še kovice na prvem sestavljenem letalu in ugotovili podobne napake. Nekatere kovice so predolge druge prekratke tako, da se nekje pojavlja reža med glavo kovice in elementom.

To je že peta zakasnitev programa B787, ki bo prvi polet prestavila za skoraj dve leti. Boeing ima sicer preko 900 naročil za B787. (november 2008)


boeing_b787_notranjost_virboeing.jpgDreamlinerja bodo izdelovali v treh različicah B787-3, B787-8 in B787-9. Slednji bo prišel na trg leta 2010. Kataloška cena letal se giblje med 138 in 188 milijoni dolarjev. Glede na veliko povpraševanje po Airbusovih A350-900 so iz Boeinga sporočili, da bodo morda trgu ponudili dodatni model B787-10, ki naj bi sprejel od 290-310 potnikov. Na trg pa naj bi prišel leta 2012. Model B787-10 naj bi bil alternativa tudi za letala B777-200ER, A330-300 in A340-300 in McDonnell Douglas MD-11. Vodja programa B787 Mike Bair pravi, da ni več vprašanje ali bodo šli v izdelavo modela B787-10 ali ne temveč kdaj. B787-10 pa bo potreboval močnejše motorje.

Razvoj
Boeing je tehnologijo, ki jo je kanil uporabiti pri razvoju sonic cruiserja uporabil pri razvoju dreamlinerja. Trdijo, da bo letalo za 20% učinkovitejše od današnjih konkurenčnih letal. To naj bi dosegli z učinkovitejšimi motorji (1/3), z boljšo aerodinamično obliko in uvedbo kompozitnih materialov (1/3) in z dopolnitvijo ter zamenjavo nekaterih komponent pnevmatskih in hidravličnih sistemov z izpopolnjenimi električnimi sistemi (1/3).

Letalo bodo poganjali motorji dveh proizvajalcev. General Electric uporabnikom ponuja motor GEnx in Rolls-Royce motor Trent 1000. Pratt & Whitney ne bo med dobavitelji motorjev za 787, ker se z Boeingom niso uspeli dogovoriti. Po nekaterih podatkih P&W ni mogel zagotoviti obstoječega motorja, ki bi izpolnjeval Boeingove zahteve. Med drugimi tudi to, da želijo preskušen motor in ne nov motor, ki bi bil še nepreskušen in zato verjetno zaradi razvojnih stroškov precej dražji. Motorja GEnx in Trent1000 bosta popolnoma zamenljiva, kar bo uporabnikom omogočalo uporabo obeh ob vsakem času. Vsi trije testni modeli letal B787 bodo prvič poletela z RR motorji Trent1000. V prihodnjih 25 letih, naj bi proizvajalca motorjev samo s programom B787 iztržila 40 milijard dolarjev. Analitiki napovedujejo, da bo trg do leta 2023 povpraševal po 3500 letalih razreda B787 in A350, ki bodo skupaj vredna kar 400 milijard dolarjev.

Tehnične zanimivosti
boeing_b787_proizvajalci_virboeing.jpgOdvisno od konfiguracije bodo sedeži široki od 43,7 cm do 47 cm. Konstrukcijski materiali B787 bodo glede na maso uporabljeni v sledečih odstotkih: 50% kompoziti, 20% aluminij, 15% titan, 10% jeklo in 5% ostali. Po prostornini pa kompozitni materiali obsegajo 80% konstrukcijskih materialov. Trup letala bodo krasila večja okna (27x47 cm), ki bodo vgrajena v višini oči potnikov, ki bodo tako lahko uživali v razgledu. Tlak v potniški kabini bo enak tlaku na nadmorski višini 1800 m, kar bo povečalo občutek ugodja potnikom. Današnja letala imajo običajno kabinski tlak primerljiv n.v. 2400 m. Z uvedbo novih materialov, ki vpijajo hrup bodo zmanjšali hrupnost motorjev. Podobno konstrukcijsko rešitev so uporabili pri bombniku B-2.

Komponente letala pogodbeni partnerji Boeinga sestavljajo na različnih lokacijah po svetu. Dele trupa tako izdelujejo v Italijanski Alenii in v obratih Voughta v ZDA, repno krmilo v ameriškem Fredericksonu, krilca in zakrilca v Boeingovih obratih v Avstraliji in opaž v Kanadi. Krilo, ki so ga tradicionalno proizvajali v Boeingu tokrat izdelujejo v obratih Kawasaki Heavy Industries na Japonskem (Japonci opravijo kar 35% fizičnih del celotnega projekta B787). Potniška vrata izdelujejo v Franciji, medtem, ko prtljažna, dostavna in vrata za zasilni izhod posadke izdelujejo na Švedskem. Honeywell in Rockwell-Collins bosta dobavljala avioniko. Na proizvodnji liniji v Everettu (ZDA) bodo sestavljali posamezne komponente v celoto. Prve dele za B787 so pričeli izdelovati januarja 2005. Prvo komponento pa junija 2006 na Japonskem. V obrate Boeinga so prve komponente poslali 12. januarja 2007. Ko bodo zgrajene vse komponente bodo letalo sestavili v pičlih treh dneh, kar je v primerjavi z 11 dnevi, ki so jih porabili za B737 izjemno hitro. Pri Boeingu želijo v prvih 18 mesecih naročnikom dobaviti 118 letal. Na račun projekta 787 bodo na končni montažni liniji v Everettu zaposlili vsaj 800 novih delavcev. Razmišljajo pa o odprtju še ene proizvodnje linije, ki pa je pogojena z proizvdnimi zmožnostmi dobaviteljev.

787-3 (program ukinjen)
boeing_b787_vir_boeing.jpgB787-3 bo namenjen prevozu do 330 potnikov na kratkih (4650-5650 km) zelo frekventnih linijah. Nadomestil bo Airbusovo letalo A300 in Boeingova B757-300, B767-200/-300. Njegov dolet je omejen z nizko največjo vzletno maso 163.290 kg (Maximum Take-Off Weight; MTOW). To pomeni, da bo s potniki in tovorom vred lahko natočil le toliko goriva, da bo dosegel MTOW. Prednosti, ki jih bo imelo to letalo so nižje pristojbine na letališčih, ki zaračunavajo letališča glede na MTOW. Letalo bo imelo 10 m manjši razpon kril, kakor 787-9, ker bo imelo vgrajene zavihke (winglets). ANA in Japan Airlines sta skupaj naročili 43 letal. Zaradi zakasnitev programa in recesije sta prevoznika najprej odpovedala nekaj 787-3 in naročili spremenili v 787-8. Konec decembra 2009 Boeing za letalo B787-3 ni imel nobenega naročila več. Namesto B787-3 so trgu ponudili dvakrat podaljšano verzijo B787-10X.

787-8
Letalo je zelo podobno modelu 787-3 s tem, da ima večji razpon kril. Letalo ne bo imelo zavihkov temveč posebno oblikovane konice kril. S tem dosežejo večjo učinkovitost oz. manjšo porabo goriva na dolgih poletih (14.200-15.200 km).

787-9
B787-9 bo namenjen prevozu do 290 potnikov na dolgih (14.800-15.750 km) linijah. B787-9 bo konkuriral letalom Airbus A330-200 in A340-200, in nadomestil Boeing B767-400ER in McDonnell Douglas DC-10. V primerjavi z ostalima dvema ima dodan en rezervoar za gorivo, kar mu omogoča večji dolet in je nekoliko daljši. Tudi MTOW je zato višja. Neprekinjeno bo lahko letel med New Yorkom in Manilo ali iz Moskve v São Paulo. Od vseh treh bo imel najnižje stroške na preleteno sedežno-miljo. Septembra 2013 so začeli testiranje. Program certificiranja je zajemal tri testna letala in dodatno letalo, ki je bilo v konfiguraciji kakršno bodo ponujali letalskim družbam. Glavne sestavne dele trupa že sestavljajo v japonski Kawasaki Heavy Industries (feb 2013). 17. septembra 2013 je opravil krstni let. 

Več o projektu B787-9

787-10X
Novembra 2012 so trgu ponudili šest metrov daljšo verzijo, ki bo sprejela 43 potnikov več kot B787-9, skupaj 320.

 

Kompoziti (%)

Aluminij (%)

B787

50

20

B777

12

50

Tabela 1: Primerjava uporabe kompozitov in aluminija na letalih B787 in B777

b787.jpgPo več kot dvoletni zamudi je v Everettu končno vzletelo boeingovo potniško letalo B787 dreamliner. Pilota Michael Carriker in Randall Neville sta z letalom vzletela nekaj po deseti uri dopoldan 15. decembra 2009. S tem so pri Boeingu pričeli z obširnim testnim programom s katerim bodo certificirali letalo za potniški promet. Prvotno načrtovani pet in pol urni let je zaradi slabega vremena trajal dobre tri ure.

Komaj teden dni po krstnem letu B787 z oznako ZA001, je 22. decembra vzletelo tudi drugo letalo B787 z oznako ZA002. ZA002 je že v barvah prvega naročnika in kupca ANA (All Nippon Airways). Do konca leta pa so pri Boeingu opravili še tretji testni let, z letalom ZA001. Boeingu se s testiranji zelo mudi, saj bi radi prvo letalo kupcu predali že konec letošnjega leta (2010). V testni program bo zato vključenih kar šest letal. Tretje je poletelo februarja 2010. Po krstnem letu je testni pilot Michael Carriker povedal, da je let minil brez posebnosti in, da bi letalo z lahkoto opravili isti dan še en polet, a ga ne bo ker želijo v letalo namestiti še nekaj merilnih naprav.

b787_v_vetrovniku.jpg

Kljub vsem razvojnim težavam so pri Boeingu sedaj navdušeni nad letalom in ponosni na vse, ki so sodelovali pri njegovem razvoju. Prve analize trga so napovedovale povpraševanje po 2000-3000 letalih te velikosti v naslednjih 20 letih. Današnji podatki pa kažejo, da bo trg povpraševal po 3500 letalih v skupni vrednosti 400 milijard dolarjev. Ta optimizem se je poznal tudi pri Boeingovih delnicah in povpraševanju po njih. Boeing ima sicer 820 (oktober 2011) naročenih dreamlinerjev, kar je 90 manj od rekordne količine (910) sredi leta 2009. Letalo je zgrajeno pretežno iz kompozitnih gradiv, kar predstavlja nižje stroške vzdrževanja – daljše intervale med servisi, zaradi napredne aerodinamične oblike in varčnejših motorjev pa tudi precej nižje operativne stroške.

Letalo je na dan krstnega leta tehtalo 177 ton, kar je nekoliko več od največje pristajalne mase, a mnogo manj od največje vzletne (228 ton). ZA001 je vzletel s steze 34L ob rahlem hrbtnem vetru. Smer vzleta je bila pogojena zaradi varnosti, saj na severnem delu steze ni naseljenega območja. Hitrost hrbtnega vetra pa je bila pod mejno vrednostjo 5m/s. Letalo je vzletelo pri hitrosti 250km/h in se potem počasi vzpenjalo na višino 4000m s hitrostjo 300km/h in vzpenjanjem 400m/min. Letalo sta poganjala dva turboventilatorska motorja RR Trent 1000. Zaradi slabega vremena so testiranja opravili v okolici San Juan Islands. Testiranja so vključevala večkratno spuščanje in dviganje pristajalnega podvozja, vzlet in pristanek, spremljanje delovanja motorjev ter različne položaje zakrilc z največjim možnim odklonom (30°). V dobrih treh urah dolgem letu so opravili 50% načrtovanih testiranj. Zaradi slabega vremena let ni trajal načrtovanih 5 in pol ur in zato niso mogli izvesti nekaterih testiranj, ki so zahtevala raven in vodoraven let. Letalo je moralo zaradi oblačnega vremena obračati na vsakih 15 minut. Predpisi namreč narekujejo, da mora biti vidljivost na krstnem letu vsaj 18km. Prav zaradi vremena niso dosegli načrtovanih 4570m višine in hitrosti 460km/h. Kar se tiče krmarljivosti je Neville povedal, da letalo leti čudovito in, da se je obnašalo tako kakor so pričakovali. Pri tem je pohvali ekipo, ki je razvijala sistem za krmarljivost in poudaril, da so izvedeli več podatkov v 10 minutah leta kakor prej v 100 dneh. Scott Fancher, podpredsednik programa 787 je povedal, da krstni let predstavlja prelomnico in dobro napoved za nadaljevanje programa. Po njegovih besedah bo B787 spremenil položaj na trgu, saj je prvo novo širokotrupno potniško letalo izdelano v 21 stoletju.

787_del_trupa.jpg

Testna letala
ZA001

Po vgradnji dodatne merilne opreme bodo z letalom opravil teste plovnosti, stabilnosti in krmarljivosti. Preden ga bodo začeli testirati pri velikih hitrostih pa bodo opravili še test flutterja – nihanja, ki je posledica aerodinamičnih sil in lastnega nihanja objekta. Na letalu ZA001 bodo opravili še teste prekinjenega vzleta in močnega zaviranja. Julija 2010 pa naj bi z njim vzleteli tudi komercialni piloti letalskih družb, ki so letala naročili.

ZA002
Bo opremljen z merilnimi inštrumenti za merjenje zvijanja krila in trupa letala ter delovanje APU-ja in senzorjev za zaznavanje zaledenitve na letalu. Poleg tega bo namenjen za spremljanje delovanja motorjev in električnih sistemov na letalu. Vgrajene bo imel tudi baterije za shranjevanje odvečne energije, ki jo proizvajajo motorji in APU. Sistem za gorivo bo imel v rezervoarjih vgrajene posebne senzorje za merjenje količine kisika in temperature.

Incident: 8. novembra je med testnim letom zagorel panel P100, ki distribuira električno energijo podsistemom. Izpad električne energije na teh sistemih je bil nadomeščen s pomožnim napajanjem iz baterij in kasneje iz el. sistema desnega motorja ter pomožnega generatorja RAM. Letalo je bilo ves čas pod nadzorom, pilota pa sta brez težav pristala v Laredu.

Od 4. julija 2011 naprej bo Boeing testiral letalo ZA002 na Japonskem. Gre za pomoč letalski družbi ANA, ki bo avgusta ali septembra dobila prvega dreamlinerja. Z letalom bodo opravljali simulacije rednih letov na relacijah Tokyo, Osaka, Okayama in Hirošima. Program ima sicer opravljenih 96% testiranj pred končno certifikacijo. Od 4350 zahtevanih pogojev, so jih opravili že 4200.

ZA003
Delno bo imel dokončano potniško kabino, da bodo lahko preverili delovanje nekaterih sistemov v potniški kabini, merjenje hrupa, merjenje elektromagnetnih sevanj, odvajanje dima, prezračevanje, kvaliteto zraka in postopke izhodov v sili.

ZA004 (prvi let 24.2.2010)
Prvenstveno je namenjen ugotavljanju učinkovitosti motorjev na dolgih letih. Na njem izvajajo testiranja z 'plačljivim' tovorom oziroma merili obremenitve, ki se pojavljajo na trupu kadar je letalo naloženo s prtljago in tovorom. Ta testiranja bodo še posebej pomembna zaradi konstrukcijskih popravkov  trupu letala zaradi katerih je program 787 tudi kasnil. Letalu bodo med testiranji tudi zamenjali motorje. Trent 1000 bodo zamenjali z izboljšano serijo Package B Trent 1000.

ZA005
Prvo testno letalo, ki so ga poganjali General Electricovi turboventilatorski motorji GEnx-1B. Z njim so začeli leteti maja 2010, opremljen pa je podobno kakor ZA002. Z njim so dodatno izvajali teste flutterja, aerodinamike, stabilnosti in krmarljivosti. Med testnimi leti se je pokazalo, da je poraba goriva večja kakor so predvideli. Razlog naj bi se skrival v obliki okrova letalskega motrja in njegovi pritrditvi na krilo. 17. februarja 2011 so začeli z intenzivnimi analizami porazdelitve upora okrog okrova motorja in spojev s krilom. Upajo, da bodo na ta način zmanjšali porabo goriva za 1%.  Za primerjavo lahko povemo, da 1% manjša poraba goriva pomeni na letni ravni prihranek 56.000 litrov pri letalih B737, 379.000 litrov pri letalih B747-400, 265.000 litrov pri letalu B777 in 114.000 litrov pri letalu B767.

ZA006
Letelo je opremljeno z merilniki tresljajev in hrupa. Letalo je prvič vzletelo v začetku oktobra 2010. Opremljeno je z motorji GEnx-1B. 6. decembra 2011 je to letalo vzletelo iz Seattla proti Dhaki v Bangladešu in postavilo nov rekord v preleteni razdalji brez pristanka v razredu 200-250ton. Nacionalno letalsko združenje (NAA) je priznalo let v dolžini 19.142km. Boeing je tako prevzel ta rekord letalu A330 s katerim so leta 2002 preleteli razdaljo 16,903km. B787 je bil ob vzletu težak 212ton, od tega je bilo 103tone goriva. Po pristanku je na letalu ostalo 13,6 tone goriva.


Klub izdatnim testiranjem, ki Boeing še čakajo pa je velik del certificiranja letala potekal že prej. Do maja meseca so opravili 60% zahtevanih preverjanj. Po besedah vodje inženirjev na projektu 787 Mikea Delaneya je od ostalih 40%, le 10% vezanih ne testiranje letala v zraku. Letalo naj bi pridobilo certifikate od FAA in EASA do konca leta 2010, a se je zaradi požara ne električnem panelu novembra lani proces certifciranja ustavil. 24. februarja 2011 je letalo ZA004 opravilo skupno 1000 let. V procesu testiranj trenutno leti sedem letal. Skupno sonaletela 3000 ur in preletela 1,8 milijona kilometrov. Letalo, ki ga poganjajo RR motorji je opravilo 805 predpisanih testiranj, letala, ki jih poganjajo GE motorji pa 60% predpisanih testiranj.


b787_ana_k65443-02.jpgANA je prvo letalo dobila 26. septembra 2011, torej kar dobra tri leta in štiri mesece kasneje kot je bilo sprva načrtovano. Proizvodnja dreamlinerja, naj bi s sedanjih dveh letal na mesec narasla na 10 letal na mesec do konca leta 2013. B787 je pridobil certifikat FAA in EASA 26. avgusta 2011. Projekt razvoja dreamlinerja je Boeing in njegove dobavitelje stal med 40 in 50 milijardami dolarjev. Dobiček pa bodo začeli ustvarjati po 1200-1900 prodanih letalih. Šef Boeinga James McNerney je ob predaji dreamlinerja šefu družbe ANA dejal "Hvala, ker ste čakali tako dolgo!"

Iz obrata v Everettu je sredi novembra 2012 prišlo 83 letalo B787, ki je prvo iz serije s katero Boeing povečuje proizvodnjo dreamlinerjev na pet na mesec.

S tem so podvojili proizvodnjo letal iz začetka leta, ki je znašala 2,5 letal na mesec in se kasneje povečala na 3,5 in na današnjih pet letal na mesec. Do konca leta 2013 načrtujejo proizvodnjo desetih dreamlinerjev na mesec. V to kvoto so všteta vsa letala izdelana v dveh obratih v Južni Carolini in Everettu.

Do srede novembra 2012 so dobavili 35 letal B787. Z njimi leti osem letalskih družb. Naročenih je preko 800 letal, ki jih bodo dobavili 58 naročnikom. Konec leta 2012 se je na več letalih pojavila težava z Litij-Ionskimi baterijami. Boeing ni mogel določiti vzroka za požare na baterijah zato so najprej prizemljili letala prevoznikov ANA in JAL potem pa celotno jato 50 dreamlinerjev. Sredi februarja 2013 so bila vsa letala prizemljena. Airbus je medtem sporočil, da bodo v A350XWB vgradili Nikelj-kadmijeve baterije in ne Li-Ionske kot je bilo predvideno. Boeing je do konca maja 2013 odpravil napake na baterijskem sklopu na vseh 50 dreamlinerjih in od junija naprej ponovno letijo. Proizvodnja dreamlinerjev je v času prizemljitve tekla nemoteno. Do sredine septembra 2013 so jih izdelali 126 - tudi prvega B878-9.

Junija 2014 je bilo operativnih 152 dreamlinejev.


Zanimivosti:
- B787 bo od 13-19 ton lažji od A330-200
- Konstruiranje letala je trajalo 800.000 ur na posebno zmogljivih računalnikih Cray.
- Preskusi v vetrovnikih so trajali 15.000 ur.
- Zaradi novih tehnologij je na letalu 108 km manj bakrenih žic.
- Sodobna elektronika in avionika pa omogočata računalnikom na letalu, da sami spremljajo delovanje sistemov in na morebitne napake opozarjajo računalnike vzdrževalnih služb.
- konstrukcija B787 bo imela življenjsko dobo 44.000 ciklov (taksiranje-vzlet-let-pristanek-taksiranje). V postopku certifikacije morajo opraviti 88.000 ciklov, a boeing jih bo opravil 165.000.

Tehnični podatki:
Boeing B787,
ZDA

Posadka: pilot in sopilot
Pogon: (2x) General Electric GEnx ali Rolls-Royce Trent 1000

Model:   787-3   787-8      787-9 
V uporabi:    2010   2008    2010 
Potniki:   290–330  210-250  250-290 
Dolet:     4650-5650 km   14,200-15,200 km  14,800-
Nazadnje urejano na 0, 28.08.2014 15:52

Oddajte komentar

Prepričajte se, da vnesete vse obvezne podatke, označene z zvezdico (*). HTML koda ni dovoljena.