Boeing E-3 sentry/AWACS

Oceni ta prispevek
(0 glasov)
22 Okt 07
Napisal Boris Knific Prebrano 3164 krat

Američani so bili nedvomno pionirji v uvajanju letečih opazovalnih platform. Prvo letalo s takšnimi napravami je bil EC-121, zasnovan na štirimotornem propelerskem potniškem letalu super constellation, ki je bil v rabi dobri dve desetletji, praktično vse do osemdesetih let minulega stoletja. Šestdeseta leta so pomenila velik preobrat v radarski tehnologiji, dostopne so bile opazovalne naprave velikega dosega, hkrati pa je bilo moč pridobljene podatke zelo hitro obdelovati. Radarska slika je prvikrat segla daleč prek vidnega horizonta, hkrati pa je ista opazovalna ploščad razpoznala tudi vse nizko in hitro leteče cilje - letala točno pod seboj. To bistvena prednost je prinesla pulzna dopplerska radarska naprava, ki je prepoznala in ločila premikajoče se objekte od tal in celo od morske površine.

boeing_e_3_sentry.jpgZa začetek letečih opazovalnih radarjev za zgodnje odkrivanje, opozarjanje in nadzor lahko štejemo leto 1970, ko sta Hughes in Westinghouse razvila nova radarja za opazovanje nizko letečih ciljev z višje leteče radarske ploščadi in ko je Boeing dobil v podpis pogodbo o konstrukciji leteče postaje za zgodnje odkrivanje, opozarjanje in nadzor - AWACS. Njihov predlog je temeljil na nadgradnji komercialnega letala B707- serije 320.

Poglavitna značilnost letečih radarskih postaj AWACS je konstrukcija hrbtne radarske antene v obliki vodoravno položenega diska. Premer tega diska je 9.14 m, vrti pa se počasi, s 6 vrtljaji v minuti. Radarska antena v tem primeru »posname« vsako gibanje pod seboj in okoli sebe, računalnik pa podatek v hipu obdela.

V natečaju za radar je zmagala Westinghouseova opazovalna naprava AN/APY-1 in prvo so v letalo AWACS vgradili leta 1975, leta 1978 pa so te leteče radarske postaje že operativno uporabljali v sklopu Poveljstva taktičnega letalstva v podporo silam za hitro posredovanje. Kmalu zatem so awacse že na široko uporabljali, dokler leta 1979 niso bili vključeni v sistem severnoameriške zračne obrambe (NORAD). Po petindvajsetem letalu so začeli vgrajevati izboljšan radar ASN/APY-2, z njim so opremili tudi vse izvozne verzije.

Leta 1981 so letalom vgradili še zmogljivejše radarske naprave, s katerimi so lahko opazovali tudi cilje nad vodo. Kmalu pa so awacsi postali tudi zračni ščit sil NATO, ki so naročile 17 takšnih letal. ZDA so jih imele takrat 34.

V letalu je v pilotski kabini posadka štirih mož (pilot in sopilot, navigator in letalski inženir), medtem ko je v opazovalno nadzornem delu v verzijah E-3B in C po 18 mož posadke, v verzijah E-3A pa 13.

V čem je tolikšna vrednost takšnega načina zračnega opazovanja, opozarjanja in nadzora? Predvsem v velikem dosegu radarja, izjemno hitri obdelavi informacij in predstavitvi podatkov z bojišča ali prizorišča napetosti v praktično realnem času. Podatki so torej na voljo tako rekoč v hipu, ko dogodki izbruhnejo, AWACS zazna vse od lokacije do gibanja lastnih in nasprotnikovih ladij, letal in drugih pomembnih ciljev. Podatke pošiljajo takoj v poveljniške centre, v času hudih napetosti in kriz pa jih neposredno dobivata tudi predsednik ZDA in državni sekretar za obrambo. Leteča radarska postaja oskrbuje s potrebnimi informacijami o položaju nasprotnikovih letal vse lastne prestrezniške sile, podpira operacije zrak-zemlja, hkrati pa oskrbuje z izvidniškimi podatki tudi vse kopenske sile.

Konec novembra 2006 je EADS Defence & Security Systems zvezi NATO predalo prvo posodobljeno letalo E-3A AWACS. Po pogodbi, vredni okoli 1,32 milijard dolarjev, bo omenjeno podjetje do konca leta 2008 posodobilo floto 17 letal AWACS, ki imajo domicil v bazi v neposredni bližini Geilkirchena. Program posodobitve skupaj z podjetjem EADS Defence & Security Systems vodi ameriški Boeing. Glavni cilj posodobitve letal AWACS v standard E-3A je dodatno izboljšati raven kakovosti in uporabnosti podatkov, ki so zbrani, obdelani ter posredovani drugim uporabnikom s pomočjo teh izredno pomembnih letal. Posodobljena letala bodo dobila novejše sisteme za zbiranje, obdelavo, prikazovanje in posredovanje podatkov, boljšo povezljivost (interoperabilnost) z drugimi senzorji in njihovimi nosilci (sateliti, brazpliotnimi plovili, radarji, …). Novi digitalni komunikacijski sistem bo omogočil boljšo izrabo razpoložljivih in novih komunikacijsko – podatkovnih povezav (data link). Ob posodobljenih letalih pa bosta posodobljena tudi dva simulatorja, namenjena usposabljanju letalskih posadk in operaterjev sistemov v letalih AWACS.

Tehnični podatki:
Boeing E-3 sentry/AWACS,
ZDA

Tip: letalo za zgodnje odkrivanje, opozarjanje in nadzor
Pogon: štirje turboventilatorski motorji Pratt & Whitney TF33-PW-100A s po 9.450 kg potiska

Mere:   
Krila   
- razpetina   39,7 m 
Trup   
- dolžina    44 m 
- višina   12,5 m 
Radarska kupola   
- premer  9,1 m 
- debelina   1,8 m 
- oddaljenost od trupa  3,33 m 
   
Mase:   
- največja vzletna   156.150 kg 
Gorivo:    70.510 kg 
   
Zmogljivosti:   
- največja hitrost   nad 800 km/h 
- največja višina  okoli 9000 m 
- trajanje leta   nad 11 ur 






















Oborožitev: nima
Uporabnice: ZDR(33), Savdska Arabija (5), NATO (17), Francija (4), Velika Britanija (7)
Cena: 129 milijonov USD (leta 1982); 222 milijonov leta 1987 za VB; 254 milijonov USD leta 1987; 230 milijonov USD za NATO leta 1990


Nazaj

Nazadnje urejano na 1, 12.01.2008 19:43

Oddajte komentar

Prepričajte se, da vnesete vse obvezne podatke, označene z zvezdico (*). HTML koda ni dovoljena.