Mikojan Gurjevič MiG-25 "foxbat"

Oceni ta prispevek
(0 glasov)
22 Dec 07
Napisal Boris Knific Prebrano 3738 krat

ZDA so sredi petdesetih let načrtovale strateški bombnik WS-110A, zato je skušala Sovjetska  zveza odgovoriti z ustrezno obrambo. To bi bil lahko le lovec prestreznik s trikratno nadzvočno hitrostjo. Ameriški načrt se je potem začel uresničevati s podpisom pogodbe o razvoju super hitrega bombnika XB-70 valkyrie. Sovjeti so odgovorili z dvojno mero, najprej z razvojem rakete zemlja-zrak s super dosegom in še z novim super hitrim lovcem.

Mikojan-Gurjevičev projektni biro je uspel v zahtevah le deloma, pa še to je bil dosežek. Bojna hitrost novega prestreznika naj bi po objavljenih podatkih dosegla le Machovo število 2,8, medtem ko bi brez orožja dosegel hitrost Machovega števila 3,2. Te hitrosti so pravzaprav ogromne, ravno tako tudi vrhunec leta, namreč 30 km. Potem pa so Američani po nesreči bombnika B-70 projekt odpovedali (med fotografskim poziranjem se je vanj zaletelo manjše lovsko letalo in je srmoglavil), Rusi pa so svoj projekt prestreznika tega super bombnika kljub vsemu nadaljevali.

Prototipno letalo Y-266 je sredi šestdesetih doseglo vrsto svetovnih rekordov tako v hitrosti kot višini leta in vzpenjanju. Končna verzija je šla zatem v proizvodnjo v prestrezniški izvedenki z oznako MiG-25 'foxbat' in v izvidniški kot MiG-25R. Izdelali so še dvosedi trenažnik brez vsake bojne opreme.

mikojan_mig_25_foxbat_photo_egroups_com.jpgMiG-25 je zelo strogo namensko prestrezniško letalo, namenjeno doseganju velikih hitrosti na velikih višinah. Nikakršnih nalog v nizkem letu torej in nikakršnih manevrov v zračnih bojih torej ni imel ta visokokrilni dvomotorni hitrostni rekorder. Poganjala sta ga prav preprosta nizkotlačna turboreakcijska motorja. Repna smerna stabilizatorja ima 'foxbat' precej velika in nagnjena navzven, krilo pa nima, glede na doseganje velikih hitrosti, velikega kota puščice, kot na primer ameriški hitri in prodorni F-104 starfighter, trup je precej robate in škatlaste oblike. Ob bokih trupa sta dve veliki in široki  pravokotni vstopišči zraka v motor velikega preseka.

Rusi so za to letalo uvedli številne hidravlične, elektronske in druge novosti, vključno z gorivnim sistemom in gorivom. Novozasnovani so bili tudi izvidniški in raketni sistemi, kar je zelo podražilo gradnjo, vključno z dragimi materiali, kot je titan. Vse to pa ni pomenilo prav dosti, kajti z vsemi svojimi prednostmi in lastnostmi je bil namenjen v prvi vrsti prestrezanju nadzvočnega bombnika, ki ga ni bilo ... Lovcev pa s svojimi zelo omejenimi manevrskimi zmogljivostmi ni mogel loviti, čeprav so vanj v kasnejših letih vgradili radar z zmogljivostjo glej dol-streljaj dol, tudi nekaj boljše manevrske zmogljivosti na račun drobnih aerodinamičnih popravkov in celo zmogljivejše motorje.

Zaradi njegovega prvotnega namena so morali 'foxbatu' vgraditi v nos izjemno zmogljiv in velik radar, imenovan 'fox fire'. Ob uvedbi v uporabo v letu 1958/59 je bil z električno jakostjo kar 600 kW res pravi velikan, hkrati pa značilen arhaičen produkt, kakršnega so Rusi takrat z doseženo tehnološko ravnijo na področju elektrotehnike pač zmogli. Takrat še ni bilo miniaturnih elektronskih elementov, kot so danes, pač pa velike diode in vakuumska cev, ki se je pregrevala in so jo morali hladiti s freonom. Radar je deloval v petih načinih, zmogel je tudi mapirati zemljišče pod seboj, ne pa tudi ločevati nizko letečih ciljev od tal. Visoko leteče cilje je izsledil do razdalje 120 km, sledil je lahko le enemu cilju v oddaljenosti do 70 km. Glavni računalnik je bil velika analogna naprava. Varoval ga je že sistem radarskih opozorilnih naprav, imel je še vgrajene naprave za elektronske protiukrepe.

Američani in celoten zahodni svet so se tega sovjetskega letala dolgo časa bali. Ni se sicer vedelo, ali zaradi uspešnejšega lobiranja za povečevanje obrambnega proračuna ni dotoka sredstev za razvoj novih projektov ali zaradi dejanske moči tega letala. Prvič so strah in trepet zahodni opazovalci lahko videli na dnevih sovjetskih letalcev leta 1967 na letališču Domodedovo. A vse se je odkrilo v septembru 1976, ko je prebegli ruski pilot Viktor Belenko "izdal svojo domovino" in s prestreznikom MiG-25 'foxbat' pristal na japonskem otoku. Strah je bil neutemeljen, kajti primerjalna analiza je govorila, da je 'foxbatova' elektronska oprema zastarela, da je v manevru slab, da so pri konstrukciji uporabili jeklo tudi na mestih, kjer naj bi bil titan, in da se od hitrega sovjetskega lovca vzpenjata bolje tako F-15 kot F-16. MiG-25 naj nikakor ne bi bil dostojen nasprotnik ameriškemu palubnemu lovcu F-14. Torej: Američani so v času strahu pred tem letalom pravzaprav dobili svoje najboljše lovce vseh časov: F-14, F-15, F-16 in F-18. Toliko in tako zmogljivih letal v tako kratkem času ni bilo razvitih in izdelanih nikoli in jih tudi nikoli več ne bo!

Sovjetska zveza je 'foxbate' tudi kar uspešno prodajala na tuje, v svoje "prijateljske" države, kajpak! Sama Sovjetska zveza naj bi imela predvidoma okoli 400 'foxbatov A/B/C', 50 verzij A/E, 120 verzij B/D in nekaj verzij F. Na tuje pa so šli 'foxbati' v Alžirijo (A/B), Indijo (B/C), Irak (A), Libijo (B) in Sirijo (A/B).

Verzije:

MiG-25P 'foxbat-A': osnovna verzija enoseda za prestrezanje na velikih višinah
MiG-25R/RB 'foxbat-B': osnovna izvidniška izvedenka brez orožja in z nekaj manjšo razpetino kril
MiG-25U 'foxbat-C': dvosedo prehodno šolsko letalo z dvema ločenima pilotskima kabinama, brez radarja in izvidniških senzorjev
MiG-25R 'foxbat-D':  v osnovi 'foxbat-B', vendar z drugačno izvidniško opremo
MiG-25PDS 'foxbat-E': enosedi prestreznik z daljšim nosom kot 'foxbat-A', z radarjem glej dol-streljaj dol, razvit iz Ye-266M, z višinskim rekordom 37.650 m
MiG-25BM 'foxbat-F': enosed za uničevanje nasprotnikovih sistemov zračne obrambe, oborožen s štirimi protiradarskimi raketami AS-11' killer'

Tehnični podatki:
Mikojan-GurjevičŒ MiG-25
SZ, Rusija

Tip: prestreznik za velike višine
Pogon: dva enoosna turboreakcijska motorja Tumanski R-15BD-300
- potisk z dod. zgorevanjem   2 x 11.200 kg

Mere:   
- dolžina  23,82 m 
- višina  6,10 m 
- razpetina   13,95 m 
- površina  56,83 m2
   
Mase:   
- prazno  20.000 kg 
- največja vzletna   
- 'foxbat-A'   37.425 kg 
- 'foxbat-B'   41.000 kg 
   
Zmogljivosti:  
- hitrost   
- nizko  M = 0,85 
- visoko  M = 2,82 
- vzpenjanje   12.480 m/min 
- največja višina  24.000 m 
- dolet   1600 km 





















Oborožitev:
- rakete zrak-zrak 4 x AA-6 'acrid', AA-7 'apex', AA-11 'archer' ali AA-8 'aphid'
V operativni rabi: države bivše SZ, Alžirija, Bolgarija, Indija, Sirija, Libija in Irak  



Nazaj

Nazadnje urejano na 1, 11.01.2008 17:45

Oddajte komentar

Prepričajte se, da vnesete vse obvezne podatke, označene z zvezdico (*). HTML koda ni dovoljena.