Letališče Ljubljana (Brnik)

Oceni ta prispevek
(0 glasov)
05 Jul 07
Napisal Borut Podgoršek Prebrano 10502 krat

Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana


24. decembra 1963 dopoldne se je množica približno sto zaposlenih, slavnostnih gostov in drugih obiskovalcev zbrala na betonski ploščadi novega slovenskega letališča. Gradbeniki so ravno končali dela na ključnih objektih: letališki stezi, ploščadi in pristaniški stavbi. Vendar pa še vsi objekti niso bili gotovi. Kljub temu so se odločili, da letališče odprejo. Slavnostni govor takratnega zveznega sekretarja za promet Martina Cetinič‡a, baloni v barvah zastave so poleteli v zimsko nebo in novo letališče Brnik je bilo nared za javni promet. V mrzlem zasneženem dopoldnevu je pristalo prvo letalo: ob 10.45 se je betonske letališke steze dotaknilo letalo DC-6B z oznakami slovenskega letalskega prevoznika Adrie Avioprometa. Priletelo je v svoj novi dom, saj je tedaj Adria imela bazo na zagrebškem letališču. Kmalu za njim je pristala še JAT-ova Caravelle. Letališče Brnik je bilo predano prometu v dobrem letu dni, kar je bilo hitro glede na takratno gradnjo drugih letališč. Vendar je bilo to zadnje leto le finale dogodkov in projektov, ki so se začeli že veliko prej.  (Jure Mežnaršič)
  

 

aprila_1978_je_jat_z_letalom_b707_pricel_leteti_na_liniji_lju_ny_arhiv_al.jpgŽe kmalu po drugi svetovni vojni je postalo jasno, da Ljubljana potrebuje sodobno letališče. V obzir so vzeli tri možnosti in sicer: obnovo aktualnega letališča v Mostah, prenovo vojaškega letališča v Cerkljah ob Krki ter izgradnjo novega letališča na Brniku. Slednja varianta je bila najdražja, a hkrati najboljša. Idejni projekt za letališče je že leta 1949 izdelalo podjetje Slovenijaprojekt, projektant je bil ing. Jože Didek. Na podlagi projekta je bil izdelan elaborat, ki je vseboval programske in osnovne tehnične podatke za izdelavo delnih glavnih projektov. Iz raznih razlogov je bil projekt na zvezni ravni večkrat zavrnjen. Kljub temu so gradbena dela na terenu tekla naprej. Kot glavni izvajalec gradbenih del je bilo izbrano podjetje Slovenijaceste iz Ljubljane. Izgradnjo letališča je financiralo več državnih institucij (iz proračuna) nakar so financiranje 26. februarja 1961 prenesli na družbo Aerodrom Ljubljana – Brnik. Ta je s krediti uspela zaključiti najnujnejša gradbena dela in usposobila lasten strokoven kader. Preizkus letališča so opravili med 12. in 20. decembrom 1963. S tem je bila zaključena prva faza izgradnje letališča Brnik.

stevardese_sedemdesetih_let_arhiv_al.jpgDrugo fazo so končali, ko je letališče že obratovalo. V okviru druge faze, ki so jo končali decembra 1964 so zgradili tehnično bazo Adrie Avioprometa, podaljšali so vzletno-pristajalno stezo na 3000 m, povečali so letališko ploščad na 120x232 m ter vgradili sodobna navigacijska in svetlobna sredstva. Dograjeno je bilo tudi upravno poslopje, parkirišče, dovozne poti in ograja. Vse v sled večji varnosti ter udobju zaposlenih in potnikov. V tretji fazi, ki je bila zaključena leta 1965 so uredili okoliška zemljišča, postavili objekt za meteorološko službo ter nakupili še nekaj potrebne opreme.

 

Odprtost trga kažejo podatki o številu letalskih prevoznikov. Leta 1965 je letališče uporabljalo 15 tujih letalskih družb, v naslednjem letu pa že 26. Promet na Brniku je bil v večini čarterski, redke redne linije so vzdrževali z Beogradom in Londonom. JAT je leta 1968 vpeljal tedensko tovorno povezavo z letalom DC-3 z Zürichom in Münchnom. Odplačevanje dolgoročnih kreditov je leta 1970 prevzel Izvršni svet SR Slovenije, ki je pokrival kar 80 % finančnih obveznosti Aerodroma Ljubljana. Razliko 20% je odplačevalo podjetje samo. Junija 1971 je Lufthansa odprla tovorno linijo z Frankfurtom. Letala Boeing B737, prirejena za prevoz tovora na paletah in v letalskih zabojnikih, so enkrat tedensko vozila na tej liniji.

 

Brnik je bil prvo letališče v tem delu Evrope, ki je bilo sposobno sprejemati in odpravljati paletizirani tovor.


podoba_letalisca_v_sestdesetih_letih_arhiv_al.jpgMiljontega potnika so na letališču dočakali 22. novembra 1971. Zmogljivost letališča in obstoječih objektov so postale premajhne. Po razširitvi vzletno-pristajalne steze in podaljšanju steze za vožnjo letal na 2200 m je julija 1973 na letališču prvič pristalo širokotrupno letalo DC-10 ameriške družbe Trans International Airlines. Poletna sezona 1974 je pomenila svojevrstno preizkušnjo za novi potniški terminal in druge nove objekte. Zagrebško letališče so namreč prenavljali in po temeljitih preverjanjih več zveznih komisij je ves njihov promet prevzelo ljubljansko letališče. Gostota prometa je bila takrat nekajkrat večja od običajne. Promet potnikov in letal se je skorajda podvojil. V 64 dneh je letališče sprejelo in odpravilo 2670 letal ali povprečno 45 na dan, 287.447 potnikov in 1.853 ton tovora. Sredi leta 1976 so dokončali nov blagovno-carinski prostor v izmeri 6.000 m2.  


Po več kot enoletnih pripravah so letališče 30. junija 1978 ob polnoči zaradi temeljite rekonstrukcije zaprli za dva meseca. Prenova je obsegala obnovo in modernizacijo vzletno-pristajalne steze ter njeno povečanje na sedanjo velikost 3300x60 m. Hkrati so preuredili pristaniško stavbo, uredili energetsko napajanje in uredili okolico, skladno z zahtevami predpisov za pridobitev CAT II kategorije. V času obnove je bil promet preusmerjen na letališči v Mariboru in Pulju, medcelinska linija pa v Zagreb. pogled_na_letaliski_kompleks_v_zacetku_devetdesetih_let_arhiv_al.jpgDaljša steza in njena večja nosilnost sta omogočili direkten promet na medcelinskih linijah brez vmesnega pristanka. 20. decembra 1978 je JAT začel leteti na liniji za New York z letalom DC-10. Redno linijo za ZDA je JAT sicer uvedel že aprila tega leta, vendar je bilo šele na prenovljeni stezi mogoče pristajati in vzletati s polno obremenjeno »desetko« na medcelinski liniji. Rekonstrukcija letališča in posodobitev vzletno-pristajalne steze sta omogočili pridobitev II. kategorije po ICAO za vzletanje in pristajanje v slabih meteoroloških pogojih.

 

Z osamosvojitvijo Slovenije je letališče Ljubljana postalo osrednje državno letališče, hkrati pa se je soočilo z znatnim upadom prometa zaradi političnih in vojnih dogodkov na tleh nekdanje Jugoslavije. 26. junija ob 13.30 se je zaprl zračni prostor nad Slovenijo in s tem letališče. Sredi septembra 1991 se je promet zaradi zaprtja zračnega prostora nad Slovenijo preselil na celovško letališče. Zapora je z večjimi in manjšimi izjemami, ko je letališče bilo odprto, trajala do sredine februarja 1992. čŒas zapore je Aerodrom Ljubljana izrabil za prenovo letališke stavbe, obnovo letališke ploščadi za parkiranje letal in uvajanje informatike za letališko osebje in potnike. Zaradi sprememb je letališče izgubilo pol milijona potnikov iz struktur, ki jih pozneje ni bilo mogoče hitro vrniti ali nadomestiti. Slovenski letalski prevoznik Adria Airways je postal največji partner Aerodroma Ljubljana. Zaradi znižanega prometa na letališču se je ponudila priložnost za preplastitev vzletno-pristajalne steze.

lju_airport_ciscenje_snega.jpgV letih 1992 in 1993 je bila izvedena največja razširitev terminala. Potniški terminal je bil tako povečan s 4000 m2 na 6000 m2. Postavljen je bil tudi sodobni radar za precizno pristajanje (PAR- Precision Approach Radar).Visok trend rasti prometa, ki je bil značilen za leta po osamosvojitvi, se je v letu 1996 pričel umirjati. Letno število potnikov se je od leta 1991 do konca 1996 podvojilo, več kot dvakrat se je povečala količina oskrbljenega tovora, podvojilo pa se je tudi število premikov letal.

V začetku leta 1996 je nastal nov oddelek Center splošnega letalstva. S to reorganizacijo se je izboljšala kakovost storitev oskrbe za letala v tem segmentu prometa, obenem pa je to bil nov, močan argument pri trženju storitev letališča. Podjetje je zaključilo postopek lastninskega preoblikovanja.  

Januarja 1999 je letališče dobilo dovoljenje za obratovanje v pogojih zmanjšane vidljivosti CAT III B in se s tem vpisalo med okoli 100 letališč na svetu s takšno opremo.

Leto 2001 je bilo za svetovni letalski promet zelo slabo leto, kar je občutil tudi Aerodrom Ljubljana. Po terorističnem napadu v New Yorku 11. septembra se je svetovni letalski promet znašel v krizi, saj je število potnikov čez noč drastično upadlo.


lju_garazna_hisa_feb2007.jpglju_gradnja_terminala_feb2007.jpg














V letu 2003, ko je letališče praznovalo 40 let se je začela gradnja hangarja za splošno letalstvo in ureditev ploščadi za splošno letalstvo. Razširitev ponudbe z brezžičnim dostopom do interneta (WLAN) je prinesla dodatno kvaliteto v ponudbi letaliških storitev.

Leta 2004 so z Aerodroma Ljubljana začeli leteti štirje novi letalski prevozniki: nizkocenovnik easyJet, Austrian Airlines, Malév Hungarian Airlines in Air France.

Prvič v zgodovini smo imeli na letališču več kot milijon potnikov letno. Šlo je za okroglo številko, ki je v sebi nosila velik pomen, saj je potrdila, da je letališče v preteklosti vleklo prave poteze, hkrati pa ga je obvezala k novim razvojnim projektom v prihodnosti.

terminal_1_notranjost_med_gradnjio_april_2007.jpgLetališče Ljubljana se od 9. julija 2007 naprej po odločitvi vlade imenuje Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana. Na slavnostni otvoritvi, katere slavnostni govornik je bil predsednik vlade Janez Janša so otvorili nov potniški terminal T1. Nov terminal prinaša veliko spremembo tudi v tehnologiji dela letaliških delavcev. Po novem bodo letala na ploščadi parkirana z nosom naprej proti terminalu in ko bo letalo pripravljeno za odlet, se ga bo s posebnim vozilom potisnilo vzvratno. Štirje avio mostovi bodo začeli delovati 22. julija, pritličje novega dela in letališka terasa pa so že odprti.

Nov terminal izponjuje zahteve, ki jih slovenskim mejnim točkam nalaga schengenski pravni red. Infrastrukturno je letališče pripravljeno na ločevanje prometa na domači (države EU brez VB) in tuji (države nečlanice), ki se je v sloveniji začelo marca 2008.



Gradimo za prihodnost
Prostorsko ureditveni načrt


Novice


Novice iz letališča JPL; feb 2008
Uvedli spletno prijavo na let; 15. jan 2008
Novice iz letališča JPL; 28. nov 2007
Polletno poročilo Aerodroma Ljubljana; 31.avg 2007
Nov potniški terminal;
11. jul 2007


Nazaj
 

Fotografije: Arhiv Aerodroma Ljubljana in Borut Podgoršek

Vir: Aerodrom Ljubljana d.d., Dotik neba in zemlje, Ljubljana, november 2003 in http://www.lju-airport.si/

Nazadnje urejano na 0, 19.12.2013 11:17

Oddajte komentar

Prepričajte se, da vnesete vse obvezne podatke, označene z zvezdico (*). HTML koda ni dovoljena.