Falcon - šolanje, letenje in vzdrževanje

Oceni ta prispevek
(0 glasov)
24 Feb 15
Napisal Prebrano 1404 krat
Objavljeno v Novice

Poslovno letalo falcon je od 1. januarja 2013 v floti 152. letalske eskadrilje Slovenske vojske. Od leta 2009, ko se je vrnil iz najema v ZDA, je večinoma stal v hangarjih in na servisih. Leta 2013 so z njim začeli leteti piloti Slovenske vojske, 30. junija 2013 pa je bil uveden v operativno uporabo z začetnimi operativnimi zmogljivostmi. Letos je letalo doseglo končne operativne zmogljivosti in je na voljo za prevoze državnih organov, VIP-prevoze za potrebe EU in Nata ter ATARES. Falcona bo za prevoze človeških organov lahko uporabljal tudi Slovenija transplant. V tem primeru gre za izjemno humanitarno dejanje, ki je primerljivo s helikopterskim reševanjem, ki ga opravlja Slovenska vojska.

Video FB

falcon_briefing_img_1096.jpgLeti 2013 in 2014sta bili za pripadnike 152. letalske eskadrilje zelo intenzivni, saj so piloti, tehniki in kabinsko osebje opravili vrsto šolanj za pridobitev potrebnih licenc. Podpolkovnik Rado čŒelofiga, poveljnik 152. letalske eskadrilje, je povedal, da je šlo za prešolanje dveh izkušenih pilotov in tehnikov, saj so tako lahko letalo začeli uporabljati v najkrajšem mogočem času. »Za kapitana smo izbrala dva izkušena pilota, ki sta se začela usposabljati v SV, se nato kalila v civilnem letalstvu in se z ustreznimi izkušnjami iz letenja s primerljivimi letali vrnila v SV,«pravi čŒelofiga. Danes ima Slovenska vojska za falcona izšolane štiri pilote, štiri člane kabinskega osebja in načrtovalce operacij ter sedem tehnikov oziroma inženirjev. Kabinsko osebje se je usposobilo v Adrii Airways.

falcon_briefing_img_1100.jpgŠolanje pilotov

Šolanje za pridobitev pooblastila za letenje z letalom Falcon 2000EX je razdeljeno na štiri faze, in sicer teoretično šolanje, letenje na simulatorju, letenje na letalu in linijsko šolanje. Prva dva sklopa so kandidati opravili v Flight Safety Training centru v Parizu, kjer so najprej teoretično spoznali vse sisteme na letalu in opravili izpit. Teoretično šolanje obsega 69 ur spoznavanja sistemov in letala Falcon 2000 ter dodatnih 14 ur, pri čemer kandidati spoznajo razlike med letaloma Falcon 2000 in 2000EX (drugačni motorji in manjše izboljšave sistemov). Letenje na simulatorju obsega 40 ur letenja,od tega je 12 ur namenjenih integraciji oziroma spoznavanju pilotske kabine, 12 ur letenju v vlogi pilota, ki upravlja z letalom, 12 ur v vlogi pilota, ki asistira letečemu pilotu, in izpitni let na simulatorju s pooblaščenim izpraševalcem.»Po uspešno opravfalcon_instrumenti_img_1128.jpgljenem izpitu smo začeli s simulatorskimi sekcijami. V prvih letih smo spoznali letne karakteristike letala, njegovo odzivnost in več pozornosti posvetili izvajanju rednih postopkov v letenju pri normalnem delovanju vseh sistemov na različna letališča in v različnih vremenskih razmerah. Kasneje, ko so ti že postali rutina, smo dodali še izredne postopke in letenje v primeru različnih odpovedi in napak na sistemih, kot so na primer odpoved motorja v različnih fazah leta, požar na motorju, požar v notranjosti letala, odpoved obeh motorjev v zraku, zmanjšanje tlaka v letalu na velikih višinah, odpovedi posafacebook.jpgmeznih in več sistemov hkrati ter podobno. Po opravljenem treningu smo se s certifikatom FS vrnili v Slovenijo, kjer so nam izdali potrebno dovoljenje za letenje s falcono m,« je povedal stotnik Matjaž Kačičnik, ki je že prej letel na vojaških in civilnih reakcijskih letalih.

Stotnik Andrej Bračun, ki je bil pilot helikopterja, je opravil še šolanje iz poznavanja visokozmogljivih reaktivnih letal v obsegu 12 ur. Drugi sklop šolanja je potekal v Sloveniji, kjer so piloti leteli pod nadzorom pooblaščenega inštruktorja. Stotnik Andrej Bračun pravi, da je opravil še šest pristankov in vzletov ter dodal:»Omenjeno letenje, ki je trajalo 50 minut, sem opravil s pooblaščenim inštruktorjem letenja za letalo Falcon 2000EX iz Avstrije. Po tej fazi sem pravno formalno zadostil vsem pogojem za delo v vlogi sopilota na letalu.«Po vpisu tipa v licenco sledi linijsko šolanje, ki obsega 100 ur letenja z inštruktorjem letenja za tip letala Falcon 2000EX. Linijsko šolanje je razdeljeno na tri faze: letenje z inštruktorjem za tip letala, letenje v vlogi sopilota ob prisotnosti inštruktorja za tip letala na tretjem sedežu v kabini in na tretjo fazo, ki vključuje letenje na daljše razdalje. Strošek usposabljanja enega pilota je bil 45.000 evrov.

falcon_bracun_img_1122.jpgPriprave na let

Letenje je dejavnost, ki se izvaja v zelo dinamičnem okolju. Pred letom se mora vsak član posadke podrobno seznaniti z njegovimi in skupnimi zadolžitvami. Priprava na letenje je pomembna, zato da se celotna ekipa čim bolj pripravi na vse nepredvidene situacije, do katerih prihaja med letenjem. Več podatkov,kot jih ima posadka že na tleh, večje so možnosti, da bo prišla do prave odločitve, ko bo to potrebno. Dispečerji najprej pripravijo operativni načrt leta, ki vsebuje podatke za ruto, čas, višino, stanje goriva, težo itn., ga pošljejo v sistem mednarodne koordinacije letenja in počakajo na odobritev.

Končna priprava leta se začne praviloma eno uro pred načrtovanim vzletom, včasih tudi prej. Do takrat je že pripravljena tako imenovana mapa, ki vsebuje vso dokumentacijo, ki jo posadka vzame s seboj na letalo, in vsebuje: operativni načrt leta (OFP), vremenska poročila, obvestila za letalce (NOTAM), podatke o potnikih in tovoru ter podatke o letaliških službah in potrebnih storitvah na posameznem letališču. Zberejo se člani letalske posadke in dispečer, odgovoren za predviden let. »Najbolj nas zanimajo sveže vremenske razmere na odhodnem in namembnem letališču, pozorni smo tudi na vreme na poti (območja turbulenc, zaledenitve, vulkanski pepel itn.). Preverimo, ali so kakšne omejitve glede delujoče opreme za pristajanje na letališčih in posebnosti glede potnikov. S falcon_img_1366.jpgkolegom si 'razdeliva' letenje oziroma se dogovoriva, kdo bo letel in kdo bo asistiral na posameznem letu. Opremljeni z informacijami, dokumentacijo in opremo se odpravimo na letalo. Letalski tehnik in predstavnik kabinskega osebja sta v tem času praviloma že na letalu in vsak po svoji plati pripravljata vse potrebno za izvedbo letenja,« je povedal nadporočnik Janko Kene in dodal, da je pred vzletom treba opraviti še pred poletni pregled letala, tako imenovani walkaround, ki ga opravi odgovorni pilot (angl. PIC – pilot in command). »Med tem pregledom pilot preveri pomembne dele konstrukcije letala, krmilnih površin, različnih elementov sistemov na letalu, stanje pnevmatik, količino olja in podobno, seveda skladno s priročnikom za uporabo letala,«je pregled opisal Andrej Bračun. Sledijo funkcionalna preverjanja sistemov letala in priprava letalskega računalnika FMS, v katerega je treba vnesti podatke o letu, in sicer navigacijski načrt, podatke o teži, višini, gorivu in odletne postopke. »Ko je vse pripravljeno, sledi briefing, ki je sestavljen iz več delov: normalni postopki (stanje letala, vreme, stanje vzletne steze, odletna procedura, uporaba opreme, pot vožnje do vzletne steze itn.)in postopki v sili na falcon_okno_img_1112.jpgtleh (prekinitev vzleta, postopek evakuacije) ter v zraku (zaustavitev oziroma požar motorja po vzletu). Vse skupaj potem s kolegom še preveriva po listi preverjanja (angl. Cockpit Preparation Reminder Check List). Tako se prepričava, da se med pripravo ni kaj izpustilo ali pozabilo,«je povedal Janko Kene. Ko je pripravljena tudi potniška kabina, so pripravljeni za sprejem potnikov in zagon motorjev.

Letenje

Lani je falcon opravil 450 ur letenja za potrebe šolanja. V to je vštetih tudi 80 ur letenja za prevoz VIP-potnikov, s katerimi so opravili 30 letov. Matjaž Kačičnik, ki ima na falconu naletenih približno 330 ur letenja, ocenjuje, da bi morali naleteti od 350 do400 ur na leto na posadko, da bi ostali v čim boljši letalski kondiciji. Po besedah pooblaščenega inštruktorja in izpraševalca na letalu facebook.jpg Falcon 2000ex Roberta Weitgaserja piloti v poslovni aviaciji, ki letijo na podobnih poslovnih letalih,navadno naletijo od 300 do 800 ur na leto. V kokpitu falcona sedita pilot (kapitan) in sopilot (prvi častnik). Oba sta usposobljena za upravljanje z letalom v vseh fazah leta, razen pri vožnji po tleh, ko letalo usmerja kapitan s posebnim krmilom na levi strani. »Ustaljena praksa je, da si pred vsakim letom razdelita vlogi tako imenovanega letečega pilota, ki upravlja s komandami leta, avtopilotom in zahteva izvajanje 'checkliste' in pilota, ki asistira. Slednji je odgovoren za vzdrževanje radijske zveze s kontrolo letenja in na zahtevo kolega, ki leti, upravlja z zakrilci, podvozjem in drugimi sistemi. Pilot, ki asistira, mora biti pripravljen, da v vsakem trenutku prevzame komande letala, če je to iz kateregakoli razloga potrebno,« je povedal Janko Kene. Pri sprejemanju odločitev, to še posebej velja v izrednih primerih, se posvetujeta, predlagata rešitve, tehtata tveganja, končno odločitev pa kot vodja posadke vedno sprejme kapitan. Ta odločitev zagovarja in zanjo tudi odgovarja.

falcon_img_1147.jpgV času šolanja je njihovo delo nadzoroval pooblaščeni inštruktor in izpraševalec na letalu Falcon 2000ex Robert Weitgaser, ki je sklenil: »Na začetku šolanja sem sedel na levem sedežu, da bi izučil kapitana in sopilota. Na koncu šolanja pa sem sedel na dodatnem sedežu, od koder opazujem, če posadka dela vse, kot je treba. Na tretjem sedežu vidim vse inštrumente in poslušam tudi komunikacijo med pilotoma in kontrolo letenja. Spremljam, kaj delata in kako natančna sta, da bi bilo letenje čim bolj varno. Najbolj pogoste napake so nerazumevanje. Zelo pomembno je, da pilota uporabljata pravo frazeologijo in enake besede. Ko kapitan nekaj naroči, sopilot to tudi naredi. Za vse, kar pilota delata v kokpitu, so natančno predpisani postopki, torej če par v kokpitu sledi postopkom, skoraj ne more narediti napake. Slej ko prej jo drugi opazi, poleg tega so v kokpitu tudi opozorilne lučke in zvočna opozorila. Piloti morajo biti natančni, izšolani in bistri, da lahko prave odločitve sprejmejo v čim krajšem času.«

falcon_img_1132.jpgMatjaž Kačičnik je letel tudi na Pilatusu PC-9,zato nas je zanimalo, kakšna je razlika med letenjem s poslovnim in bojnim letalom. »V bojnem letalu je en pilot. Vse je odvisno od njega. Vse mora opraviti sam, tudi način letenja je popolnoma drugačen. Vojaško letenje ne poteka toliko po zračnih poteh, ampak prosto, nima vedno točno določenih rut,kot je v civilnem zračnem prostoru. Deluje se tudi z bojnimi sredstvi, kar pri nas ni praksa. V grobem so precejšnje razlike. Vrhunec pa je akrobatsko letenje. Malo si na hrbtu, malo pod devetdeset, hitrosti se menjavajo od minimalnih do maksimalnih. Moraš biti sposoben, fizično pripravljen in discipliniran. To je posebno poglavje, ki ga imam za top v letalstvu. Predvsem za pilota pomeni veliko obremenitev,« je razlike opisal Kačičnik. Andrej Bračun pa je na falcona presedlal iz helikopterja.»Spekter nalog, ki jih lahko opraviš s helikopterjem, je širši,opravljaš jih bliže tlom, z manjšimi hitrostmi in v drugačnem okolju. Seveda sta izziv tudi letenje s poslovnim letalom na višini 14kilometrov pri visokih podzvočnih hitrostih (Mach 0.84) in prelet Atlantskega oceana v enem kosu. V letalstvu se na neki način ves čas šolaš, pridobivaš izkušnje in strokovno rasteš. čŒe se lotiš takšnega prešolanja profesionalno in odgovorno, se ne počutiš popolnoma na začetku. Seveda pa se moram za vso podporo in pomoč med šolanjem zahvaliti svojim trem kolegom: Matjažu Kačičniku, Janku Kenetu in Marjanu Kolencu,«pravi Bračun. Vsi pa se strinjajo, da so najbolj stresne situacije med letenjem različne odpovedi komponent in sistemov na letalu ter ekstremni vremenski pojavi med letom.

falcon_img_1161.jpgFalcon lahko s polnim tankom, v katerega gre 9500 litrov kerozina, leti približno osem ur. Maksimalni dolet letala je 7000 kilometrov. V resnici je dolet precej nižji in odvisen od več dejavnikov. »Z našimi načrtovalci letenja se posvetujemo o predlaganih zračnih poteh, višinah leta, vetru na višini, vremenu, razpoložljivosti alternativnih letališč, zahtevanih rezervah goriva itn. Na podlagi teh parametrov se lahko odločamo o številu potnikov in potrebnem gorivu ter razdalji, ki jo bomo lahko preleteli,« je o doletu letala povedal Kene.


Vzdrževanje

152. letalska eskadrilja ima za vzdrževanje usposobljene tri pripadnike, ki izvajajo linijsko vzdrževanje, dva pripadnika za bazno vzdrževanje in dva letalska inženirja. Osnovna naloga tehnika letalca je linijsko vzdrževanje, kamor spadajo priprava letala za letenje, pranje in čiščenje, dolivanje goriva in maziv, izvajanje pred poletnih, med poletnih in po poletnih pregledov ter odprava manjših napak in opravljanje manjših popravil (menjava koles). »Kot že ime pove, tehnik letalec sodeluje tudi pri večdnevnih letih, da na oddaljenih lokacijah izvede predpisane preglede linijskega vzdrževanje in na kraju samem odpravi manjše okvare, za katere je pooblaščen,« je povedal štabni vodnik Uroš Ganza, poveljnik oddelka, in dodal, da tehnik letalec odpravlja napake skladno z listo odobrenih del oziroma Capability list. čŒe se na letalu pojavi napaka, se tehnik letalec vedno falcon_instrumenti_img_1120.jpgposvetuje tudi z nosilci baznega vzdrževanja 15. PVL ali zunanjim pogodbenikom, švicarskim podjetjem Tag Aviation. Pomemben dejavnik pri defektaži napak je tudi izkušenost tehnikov letalcev. Pri falconu so to najbolj izkušeni letalski tehniki, ki jih letalo take kategorije tudi zahteva. Poleg rednega servisiranja (menjave gum in zavor) so se med uporabo falcona pojavljale manjše napake na osvetlitvi (menjava žarnic), pri čiščenju oljnih filtrov, kar so normalne napake pri uporabiletal. Večjih odpovedi ni bilo. Falcon ima skupno naletenih 2350 ur. Leta 2014 so za vzdrževanje falcona namenili 550.000 evrov in 650.000 evrov za gorivo.

facebook.jpg Falcon je na voljo za prevoze državnih organov, VIP-prevoze za potrebe EU in Nata, ATARES in za Slovenija transplant. Cena ure letenja je odvisna od uporabnika in znaša 1800 evrov za prevoz potnikov v sklopu lastnega usposabljanja, 3200 evrov za prevoz državnih organov in4200 evrov za VIP-prevoze za potrebe EU in Nata (obračunani so tudi stroški dela).Po tej tarifi bodo obračunani tudi leti za Slovenija transplant. Ob zakupu za potrebe programa ATARES je ura uporabe falcona primerljiva s pol ure letenja z letalom C-130 oziroma to znaša 3500 eur.

falcon_janko_kene_img_1123.jpgPo besedah polkovnika Rada čŒelofigeje falcon pomemben člen v njihovi enoti, saj z njim dosegajo zelo velike razdalje v zelo kratkem času. Poleg falcona imajo v152. LEESK še letalo Turbolet L410 in dve letali Pilatus PC6. Saga falcona, ki se je začela že takoj po njegovem nakupu leta 2001, se torej končuje. Letalo bo začelo služiti svojemu namenu. Razveseljivo je predvsem dejstvo, da bo falcon letel tudi v humanitarne namene in tako služil tudi »navadnim« državljanom.

Simulator letenja

Na simulatorju se izvajajo predvsem vaje izrednih postopkov na zemlji in v zraku, ki se za vajo na letalu ne morejo izvajati, saj so posledica okvare posameznega dela ali celotnega sistema. Poleg odpovedi na posameznih komponentah in sistemih se na simulatorju izvajajo še neuspeli prileti in pristanki na zahtevnejša letališča, kot je na primer London City, vadijo vzleti in pristanki v zahtevnih vremenskih razmerah(močan bočni veter, zasnežena vzletno-pristajalna steza, mejna vidljivost, strižni veter na pristanku itn.) in tudi simulacija onesposobljenosti enega izmed članov posadke zaradi zdravstvenih vzrokov, ko mora en pilot sam upravljati letalo in varno pristati na letališču.

Besedilo in foto: Borut Podgoršek

Video - Falcon priprava na let in vzlet letala L1-01

Video - Pristanek z letalom Falcon L1-01 v Kecskemétu

 

Nazadnje urejano na Torek, 24 Februar 2015 20:38

Oddajte komentar

Prepričajte se, da vnesete vse obvezne podatke, označene z zvezdico (*). HTML koda ni dovoljena.


Koledar objav

« Oktober 2018 »
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
1 2 3 4 5 6 7
8 9 10 11 12 13 14
15 16 17 18 19 20 21
22 23 24 25 26 27 28
29 30 31