Strateški zračni transpor

Oceni ta prispevek
(0 glasov)
15 Dec 15
Napisal Prebrano 398 krat
Objavljeno v Novice

V letalski bazi Papa na Madžarskem, kjer je nastanjen letalski polk za strateške zračne transporte (Heavy Airlift Wing), imajo tri strateške transporterje C-17 globemaster III. Z njimi premeščajo enote in opremo za potrebe držav članic programa strateških zračnih zmogljivosti (Strategic Airlift Capability – SAC), vozijo humanitarno pomoč ter sodelujejo na vajah in usposabljanjih.

 

  Ena izmed sedmih palet, ki so jih natovorili na C-17

Program strateških zračnih zmogljivosti, katerega članica je tudi Slovenija, združuje 12 držav. Poleg naše države v programu SAC sodeluje še devet Natovih držav, in sicer Bolgarija, Estonija, Madžarska, Litva, Nizozemska, Norveška, Poljska, Romunija in ZDA, ter partnerski državi Finska in Švedska. Kvota ur, ki jo imajo države na voljo, je 3165 ur letenja na leto, toda zaradi servisov je pravo število ur vedno nižje. ZDA so zakupile 1000 ur, Slovenija pa ima glede na 1,8-odstotni lastniški delež na voljo 60 ur. V tej kvoti je tudi osem ur, ki jih SV porabi za vzdrževanja letala in treninge posadk letala.

Praviloma je deset odstotkov ur namenjenih treningom. Število ur se je zaradi rednih servisnih intervalov na letalih leta 2014 zmanjšalo s 60 na 47. Zmanjšanje ur se upošteva pri vseh članicah SAC, tako da imajo letos države na voljo 2775 ur. To številko bodo lahko presegle, če bodo letala na voljo. Življenjska doba letal je sicer ocenjena na 30 let. Vzdrževanje letal in opreme na vseh ravneh zagotavlja Boeing, ki je partner v programu SAC. Tudi finančno breme je porazdeljeno glede na višino lastništva, Slovenija pa je v program do zdaj vložila dobrih 33 milijonov dolarjev, kar je prikazano v Tabeli 1.

  C-17 lahko poleti z največ 77 tonami tovora.

V programu SAC je zaposlenih 260 ljudi, od tega v letalskem polku 145. Sloveniji glede na njen delež pripadata dve delovni mesti, ki ju zasedata pilot Slovenske vojske poročnik Robi Resnik in štabna vodnica Maja Fišnar, ki je zaposlena v administraciji. Poročnika Robija Resnika smo konec oktobra srečali na letališču v Mariboru, od koder so s C-17 odpeljali na Kosovo prvi del 32. slovenskega kontingenta, ki deluje v Kforju. Tokrat je poročnik Resnik s C-17 prvič pristal v Sloveniji in ob tem z nasmehom na obrazu povedal: »Lepo je biti doma.« Preden je lahko sedel za krmilo letala C-17, je moral v ZDA opraviti štirimesečno šolanje in se prijaviti na zboru pilotov v 15. polku vojaškega letalstva Slovenske vojske v Cerkljah ob Krki.

  Poročnik Robi Resnik opravlja delo sopilota.

Piloti v program SAC prihajajo iz vseh dvanajst držav, ki so vključene vanj, njihov mandat pa navadno traja tri leta. Poročnik Resnik, ki je v program SAC vključen leto dni, je povedal, da je delo zanimivo, toda zelo zahtevno, in dodal: »Nisem se še odločil, ali želim to delo opravljati tudi v prihodnje, če mi bo ponujena ta možnost, ker je služba zelo zahtevna in ni tako preprosto. Poleg tega je SV, ki je še vedno moj delodajalec, precej toga za spremembe, kar se v mojem primeru kaže v še vedno neprimerno urejenem statusu. Priprava na letenje, na kateri potekajo brifingi in se pripravimo na let, se začne tri ure pred vzletom. Delavnik je lahko dolg tudi 24 ur, Slovenska vojska pa mi ni postavila nikakršnih omejitev glede področja opravljanja nalog. Kadar letimo na varnostno nevarna območja, uporabljamo drugačne varnostne postopke. V posadki je več ljudi, med njimi tudi pripadniki specialnih enot, ki nas varujejo. Če bi prej vedel, za kaj sem se odločil, se ne bi tako hitro prijavil,« je v smehu končal poročnik Resnik.

Tokratni let v Prištino ni bil med tveganimi. Trajal je 55 minut, prepeljali pa so 138 pripadnikov 32. kontingenta SV in 13 ton tovora, ki je bil zložen na sedem palet. V eno smer so porabili deset ton goriva. Piloti sicer letijo do 50 ur na mesec oziroma 400 ur na leto. Njihov delavnik je zelo raznolik, delo pa opravljajo vse dni v letu. Precej bolj reden delavnik ima štabna vodnica Maja Fišnar, ki v bazi dela kot analitik in je povedala: »Delovni dan se začne ob 7.30. Vsak dan imamo jutranji briefing, na katerem se podajo informacije letalskih dispečerjev za zadnjih 24 ur. Preostali del dneva vodimo statistiko, analiziramo misije in pripravljamo poročila ter dokumente za lete, ki sledijo.«

Praviloma lahko vsaka država porabi toliko ur, kolikor ji jih na leto pripada na podlagi ključa o številu ur glede na višino lastništva, kar pomeni za Slovensko vojsko 60 ur oziroma trenutno 47, to pa je prikazano v Tabeli 2. Ob povečani potrebi se lahko članice med seboj dogovorijo o prerazporeditvi ur, vendar le pod pogojem, da tako ne presežejo maksimalnega števila letnih ur naleta za letala v programu SAC, ki se jih določi posebej za vsako leto. Navadno je to približno 3000 ur na leto. Tako bodo lahko letos vse članice koristile 2775 ur, za leto 2016 pa je določenih 2945 ur. Na letno število odobrenih ur vpliva več dejavnikov, in sicer predvidena življenjska doba letal, servisni intervali, število posadk in drugo. Razlog za prekoračitev ur je, če se takrat konča let, nikakor pa se ne odobrijo prekoračitve, ko država koristnica nima več razpoložljivih ur.

Štabna vodnica Maja Fišnar je povedala, da je zelo zadovoljna z delom v mednarodnem okolju, ki je zanjo v pozitivnem smislu velik izziv, in dodala: »Ne glede na to, da smo majhna država in sva tukaj le dva predstavnika, se počutim enakovredno drugim. Delovno okolje je zelo pozitivno, odnosi na visoki profesionalni in hkrati dostopni ravni ne glede na čin, ki ga imaš. Zelo velik poudarek je na tako imenovanem team buildingu. Z veseljem bi podaljšala delo tukaj.« Tudi bivanje, šolanje za otroke in zdravniška pomoč so nenehno na voljo. S štabno vodnico Majo Fišnar se je strinjal poročnik Resnik, ki je dodal: »Življenje v Papi je odlično in za vse je poskrbljeno.«

Do julija je flota treh letal C-17 opravila 16.500 ur letenja in več kot 1200 nalog, prepeljala pa je 50.300 ton tovora ter 65.000 potnikov. Poročnik Resnik je povedal, da so vozili tudi transportne helikopterje, oklepnike in bombe. Med zanimivejšimi in zahtevnejšimi nalogami so prečrpavanje goriva v zraku, odmet tovora in padalcev ter leti, namenjeni medicinski evakuaciji. Za potrebe Slovenske vojske so s C-17 leteli v Maribor, Cerklje ob Krki, v Herat, Bagram, Mazar-e Sharif, Bejrut, Prištino in Zaragozo.

  Pripadniki 32. kontingenta SV med vkrcanjem na C-17

Sodelovanje v operacijah

Z letali C-17 so sodelovali v operacijah International Security Assistance Force (Isaf) od leta 2009 do 2014 in od leta 2015 v Resolute Support Mission (RSM) v Afganistanu, Natovih operacijah v Libiji leta 2011, v UN Multidimensional Integrated Stabilization Mission v Maliju (MINUSMA) od leta 2013, v vojaški operaciji EUFOR RCA od leta 2014 do 2015, na misiji ZN MINUSCA v Srednjeafriški republiki od leta 2015 in na vaji Trident Juncture 2015.

Fotogalerija FB

  C-17 je redni gost na mariborskem letališču
  C-17 je priletel iz baze Papa na Madžarskem

 

  Ročice za nadzor delovanja motorjev
Nazadnje urejano na 1, 11.11.2016 21:55

Oddajte komentar

Prepričajte se, da vnesete vse obvezne podatke, označene z zvezdico (*). HTML koda ni dovoljena.


Koledar objav

« Oktober 2017 »
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
            1
2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28 29
30 31