Letalska dediščina

Oceni ta prispevek
(8 glasov)
29 Mar 18
Napisal Sašo Knez, Aereform in Aeronavt Prebrano 1057 krat
Objavljeno v Novice

Danes zaganjamo dva projekta, ki sta mi osebno zelo pomembna. Oba projekta temeljita na letalski dediščini. Zato želim v tem sestavku pojasniti moj pogled na letalsko dediščino in kako se projekta umeščata v ta konceptualni okvir.

Dediščino najbolj razume tisti, čigar dediščina je borna. To bom razložil na primeru nepremičnin, ki nam je najbližje. Če živimo v povprečnem času, povprečnih okoliščinah in s povprečno plačo, je nakup lastne hiše ali stanovanja projekt, ki traja dobršen del ali pa kar celo aktivno življenje. Večino presežkov zaslužka gre v odplačevanje kredita ali drugih načinov ustvarjanja tega premoženja.

Med tem odrekanjem največkrat z zavistjo pogledujemo proti posameznikom, ki so hišo, stanovanje ali pa kapital podedovali. Kajti ti posamezniki v istem povprečnem času, istih povprečnih okoliščinah in z enako povprečno plačo živijo bistveno bolj lagodno. Svoje presežke zaslužka lahko razporejajo drugače.

Za takšno zavist je ponavadi dovolj razlogov. Dediči namreč pogosto smatrajo dediščino za samoumevno. To je naravno, kajti dediči ne morejo (po)doživeti truda ustvarjanja te dediščine. Dediščina je pač dana.

Tako se na obeh straneh zavistnih pogledov velikokrat pozabi, da je dediščina nekje morala nastati. Nek ded in babica ali pa oče in mama sta velik del svojega življenja posvetila temu, da sta ta kapital ustvarila.

Opazujem, da je dediščina težko razumljiva že na tako oprijemljivih stvareh, kot so nepremičnine. Zato sem pred težko nalogo, da vam poizkusim razložiti, kako čutim in kaj meni pomeni letalska dediščina.

Letalska dediščina je bistveno manj oprijemljiva, ker je nekakšna spojina tehnične in družbene dediščine.

Pomeni mi zelo veliko. Letalska dediščina je moj kriptonit s katerim sem zgradil Aereform in Aeronavt. Zato se bom pri razlagi potrudil po najboljših močeh.

Za začetek bom opustil floskule o tem kako je naša letalska dediščina dolga in bogata. To je sicer res, ampak zgolj pedigre je v današnjem zahtevnem svetu pač neuporaben. Še več - bogata dediščina za seboj potegne veliko odgovornost dedičev. Če nadaljujem vzporednico z nepremičninami, se dediščina zelo hitro izpridi. Kot zanalašč tega v nekih povprečnih gabaritih ne občutimo.

Kako hitro dediščina zastara, propade ali pa dediča celo bremeni, je razvidno pri velikih dediščinah. Tisti, ki podedujejo velike nepremičnine ali pa velike komplekse, so soočeni z jasno ampak izjemno zahtevno nalogo.

To svojo dediščino morajo osveževati in preoblikovati tako, da jim bo koristno služila še naprej in da jo bodo svojim naslednikom predali v dobri kondiciji.

To je težko. Svet je hiter in tisto, kar je bilo bogastvo včeraj, je lahko danes vredno bore malo, jutri je pa lahko celo breme.

Zato moramo našo letalsko dediščino vihteti tako, da bomo imeli danes in jutri od nje korist. Ko sem iskal moj kriptonit se je nit moje kariere velikokrat prepletla s starimi letali, muzeji, knjigami in tistimi, ki dediščino ohranjajo. Stara avstro-ogrska letala pilotiram za podjetje Craftlab in vedno me zjezi, ko po končanem letenju lastnik in direktor vzklikne: ''Naše početje je najbolj nekoristno početje na tem svetu. Nima čisto nobenega smisla. Ampak pri njem se zelo zabavam.''

Naj povem po resnici. To početje ni zabavno. Je zelo izpolnjujoče, nikakor pa ni zabavno niti lahko. Za primer naj opišem najmanjše letalo, ki ga letim za Craftlab – Albatros D.III. To letalo je ogromno. Leti tam nekje od tri do pet poletov na leto. Da se ga potisne iz hangarja, potrebujemo minimalno štiri ljudi. Za vsak polet je potrebnih vsaj šest ur dela tehničnega osebja. Sam imam najbolj sladko vlogo – pilotiranje. Pa je zabavno? Ne! Če povem po pravici ne pilotiram ampak tipam. Tipam in pletem pretrgane niti znanja, ki so se razcefrale sto let nazaj. Pilotiram nesuvereno in nesamozavestno in čisto nihče mi pri tem ne more pomagati. Ni ne knjig, ne posnetkov in vsi, ki so to leteli, so že nekaj generacij pod rušo.

Dediščina se je prekinila in sedaj jo z muko in z velikim tveganjem sestavljamo nazaj. Sestavili je ne bomo nikoli.

Prekinjena dediščina pa je bila tudi osnova za edini poslovni trik, ki sem ga poznal. Desetletje sem se šalil, da se za našimi vrati na katerih piše Razvoj skriva arhiv in klub penzionistov. Resnica je bila, da nismo imeli niti vrat, na katerih bi pisalo Razvoj.

Ampak klub penzionistov smo pa imeli. Moj in naš diferenciator je bil to, da sem poslušal starejše in njihovo znanje in izkušnje prenašal in apliciral na današnje situacije in kontekste. Viktor Hauptman mi je v skopo odmerjenem času, ki sva ga imela na voljo, predal za dobrih dvajset let izkušenj poučevanja osnovnega letenja. Zdaj vse izzive šole predebatirava z Borivojem Bivicem. Danes mi ni težko biti dober učitelj letenja. Tako kot ni težko dediču iz kapitala prednikov kupiti lastno stanovanje.

Imel sem in imam veliko letalskih očetov in dedov, ki so me vpisali v svojo strokovno zapuščino. S tem so obogatili mene in mojo ekipo. Napredovali smo hitreje od drugih. Delali boljše in vlekli bolj modre poteze.

Letalska dediščina je bila naša konkurenčna prednost.

Drugi tega vira niso črpali. Dediščine niso prepoznavali kot neizkoriščen kapital. Naša letalska zgodovina ni samo dolga in bogata, ampak je tudi pisana. Ter prekinjena vsakič, ko se je zamenjala država.

Za zadnji primer iz bolj plastične nepremičninske primerjave naj razložim te prekinitve. V letalstvu se nam je zgodilo to, da je večino dedičev svojo dediščino zavrglo, ker so želeli dokazati, da so sami vsaj toliko ali pa bolj sposobni od svojih očetov in dedov. In so začeli graditi svoje hiše od začetka.

Na žalost je ta pojav zasejan na vsej poljih, ki jih orje naš narod. V letalstvu mogoče celo za kanček bolj kot drugod.

Naš poslovni model aktualiziranja prekinjene dediščine ne bi deloval v deželah, ki že stoletje in več na krila slikajo enako kokardo. Tam je dediščina institualizirana in vraščena v tkivo vsakdana.

Sedaj jaz in moja ekipa pogumno stopamo v svet in z optimizmom zremo v prihodnost. Dediščina nas uči, da bodo zagotovo prišli slabi časi. Ista dediščina nam je pa dala dovolj samozavesti, da vemo, da jih bomo tudi prebrodili.

Zato je sedaj pravi trenutek, da z majhnimi dejanji poizkušamo delčke dediščine, ki smo jo zbrali na tej poti institualizirati. Tako kot sem poizkušal razložiti do sedaj, mislim, da je ključno, da je dediščina neprekinjena, aktualna, koristna in vzdržna.

To je odrivna deska, iz katere želim, da se mlajše generacije poženejo višje od nas. Zato vam v Aereformu in Aeronavtu predstavljamo dva prej napovedana projekta.

Prvi je pilotiranje starih letal. Ugotovil sem, da moram pilotiranje starih letal deliti. Ampak to je nemogoče. Sto let stara letala je izjemno težko leteti in z razlogom jih praviloma letimo preizkusni piloti. Druga resnica je bolj kruta. Enostavno nimamo dovolj logistične in finančne podpore, da bi stara letala lahko vzdržno operirali. Skratka, teh letal širokem občinstvu ne morem odpreti neposredno.

Zato smo posneli tri filme o pilotiranju starih letal, ki podčrtajo kako je vse bistveno lažje če se dediščina ne prekine. V prvem filmu pilotiram Albatrosa D.III. V drugem in tretjem filmu Galeba G-2.

Bistvena razlika je, da v drugem to delam z Mirkom Anžlom na zadnjem sedežu. Kako je vse neskončno lažje. Predvsem pa hitreje. Kot pri nepremičninah.

Filmi so na voljo tukaj: http://www.aeronavt.si/dediscina/

Drug projekt, ki oživi danes, je naš simulator letenja MiG-21bis.

Simulator sem začel graditi pred nekaj leti, ker me je enostavno zanimalo kako je leteti res hitro letalo. V moje življenje in naše delo je ta simulator prinesel Vojka Gantarja, ki je spet ogromno svoje dediščine pustili pri nas. Simulator mi je koristil v Indiji in z enakim osnovnim pristopom smo zasnovali Pipistrelovo X-ALPHO.

Nekaj časa smo leteli simulator učitelji letenja v Aeronavtu. Koristilo nam je. Ročnost in spretnost sta se nam povečali. Videli smo črno nebo stratosfere, ki ga v živo ne bomo nikoli.

Od danes naprej je simulator MiG-21 v Parku vojaške zgodovine v Pivki. Izkušnjo letenja smo tako izpilili, da je dostopna vsakomur. Vsak, brez kakršnegakoli predznanja lahko s posnetkom doživi kako divja MiG ali pa sam prevzame krmila.

Mislim, da je ta smer prava. Mislim, da naš simulator v Pivki opredmeta kako je lahko dediščina vzdržna in aktualna. Kako lahko skombiniramo star katapultni sedež z VR očali. Kako lahko sedanjost in preteklost hodita usklajeno vštric. Nenazadnje pa kako lahko dve povsem različni organizaciji stopita skupaj, da to približata najširšim množicam.

Rudo dediščine bomo kopali še naprej. Delal bom tako, da bodo naši mladiči in goliči poznali in razumeli zgodovino. Ne da bodo zapadli v malikovanje preteklosti, ampak da bodo delili sodobne kabine z našimi penzionisti. Da bodo odpilotirali višinski let na MiGu in videli črno nebo. Bodo pogledali na tono porabljenega goriva in si oddahnili, da so ga porabili le v virtualnem svetu.

Želim si, da bodo sanjali svoje orbitalne, nadzvočne in električno vertikalne sanje ter jih dosegli hitreje. Da ti goliči postanejo bogati in odgovorni dediči.

Postaviti jim moramo temelje in ne oltarje.

Cel letalski ekosistem mora delovati tako, da se mlajši učijo, tisti ki smo v največjem naponu svoje moči, delamo in starejši svoje znanje in izkušnje predajajo. Tako mlajši kot starejši morajo iskati stik. Ta stik pa terja potrpežljivost in empatijo, ki nam jo včasih v letalstvu tudi primanjkuje.

Zato za zaključek izrekam povabilo vsem posameznikom ali organizacijam, ki bi želeli k temu doprinesti. Vabljeni ste v našo sredino. Dolgo desetletje je trajalo, da sem izpilil smisel in smer, ki sem ju poizkušal predstaviti danes.

V letalstvu smo zbrani dobri in inteligentni ljudje. In kdo ve - mogoče zgled osveževanja dediščine, ki ga zgradimo v letalstvu, vzkali še kje drugje.

 

 

''Še nikoli nisem podiral, kar so naši očetje dobro naredili.''
Jožef Plečnik

Nazadnje urejano na Sreda, 28 Marec 2018 21:19

Oddajte komentar

Prepričajte se, da vnesete vse obvezne podatke, označene z zvezdico (*). HTML koda ni dovoljena.


Koledar objav

« April 2018 »
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
            1
2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28 29
30