Letni pregled letala turbolet

Oceni ta prispevek
(3 glasov)
20 Maj 18
Napisal Prebrano 954 krat
Objavljeno v Novice

Lahko transportno letalo Turbolet L-410UVP-E je v floti Slovenske vojske od leta 1994. V tem času je naletelo 7275 ur. Letalo mora biti skladno z navodili proizvajalca po določenem času ali določenih ciklih pregledano.

Letni pregled letala
Dnevne in desetdnevne preglede ter mesečno mazanje opravljajo pripadniki 152. letalske eskadrilje. Trimesečni in šestmesečni pregled ter mazanje opravijo v sodelovanju pripadniki 152. letalske eskadrilje in 153. letalsko-tehnične eskadrilje, vse večje preglede pa opravijo certificirane vzdrževalne organizacije. Tokratni letni pregled letala so opravili v češkem Aeroservisu, s.r.o., na letališču v Brnu. Vodja vzdrževanja v Aeroservisu David Bařinka je povedal, da opravljajo vsa vzdrževalna dela na letalu Turbolet L-410 in tudi nadgradnje ter dodal: »Turbolet L-410UVP-E Slovenske vojske je pri nas na t. i. tristournem pregledu oziroma »Check 2«. Naredili bomo letni pregled letala in obnovili njegove propelerje. Za »Check 2« praviloma potrebujemo tri letalske tehnike, ki na letalu delajo nekaj tednov.« Njihovo delo poleg lastnega inženiringa usmerjajo in spremljajo inženirji iz 153. letalsko-tehnične eskadrilje ter predstavnik Vojaškega letalskega organa (VLO). Proti koncu servisa se v delo vključita posadka letala in član Službe za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov vojaških zrakoplovov Ministrstva za obrambo (SPLNIVZ MO).

Motorja sta bila obnovljena leta 2017
  Motorja sta bila obnovljena leta 2017


Letalski inženir stotnik Andrej Klinar, namestnik poveljnika 153. LETEHESK, ki je bil pri tem pregledu vodja projekta, je povedal, da med njegove naloge spada priprava pregledov na letalu in komponent, ki jih je treba pregledati ali zamenjati. Inženir tudi sodeluje pri postopku izbora pooblaščenega servisa, ki bo izvedel delo. V sodelovanju s posadko letala izvede primopredajo letala izvajalcu del, ves čas skrbi za tehnično izvedbo projekta, na primer potrjuje dodatna dela, skrbi za rezervne dele in podobno ter o tem sproti obvešča Odsek letalske in radarske tehnike, ki sodeluje pri pridobivanju ponudb, izbiri izvajalca ter nadzoruje finančno plat servisa, ureja plačilo itn. Letalski inženir tudi nadzira postopke izvedenih vzdrževalnih del, usklajuje delo s predstavniki SPLNIVZ, VLO in posadko letala ter uredi vso nujno dokumentacijo za podaljšanje plovnosti letala.

 

Pregled parametrov, ki jih beleži črna skrinjica
  Pregled parametrov, ki jih beleži črna skrinjica


Vodja projekta izvede z letalskim tehnikom iz 152. LEESK po končanih vzdrževalnih delih količinsko-kakovostni prevzem letala od izvajalca servisnega pregleda. Stotnik Klinar je povedal, da so na tokratnem pregledu med drugim zamenjali propelerja, alternatorja, črpalki za prečrpavanje goriva, kontrolnik leta (turn and bank indicator) in enoto za omejevanje pretoka goriva (Integrated electronic limiter unit). Pri tem je še dodal: »Načrtovano menjavanje komponent je izvedeno glede na pogoje in roke, ki so navedeni v programu vzdrževanja. Ta je napisan po navodilih nosilca tipskega certifikata, zahtevah pristojnih letalskih oblasti, zahtevah operaterja in zahtevah vzdrževalne organizacije. Običajno so komponente omejene časovno, in sicer tako, da je določen čas vgradnje na letalo ali pa je določen rok uporabe, in sicer glede na naletene ure letala ali pristanke, ki jih opravi letalo. Prav tako se komponente menjujejo, lahko se kaj pokvari ali začne nepravilno delovati.« Pregled v Brnu je trajal približno pet tednov. Že lani pa so obnovili tudi letalske motorje Walter M 601E, katerih naslednji večji servis bo po 2000 urah delovanja oziroma 2250 ciklih.

Pogled v drobovje letala
  Pogled v drobovje letala


Preverjanje delovanja črne skrinjice

Poleg servisa je potekalo tudi preverjanje pravilnosti delovanja t. i. črne skrinjice CVFDR. Skladno s predpisi EASA izvaja pravilnost delovanja CVFDR predstavnik SPLNIVZ, ki je na Ministrstvu za obrambo in v Slovenski vojski edini pooblaščen za upravljanje te naprave. Namestnik poveljnika SPLNIVZ major Bogomir Šarić je povedal, da preverijo pravilnost zapisovanja čez sto parametrov na letalu in dodal: »Črna skrinjica je ključna pri ugotavljanju vzrokov letalskih nesreč in incidentov. Zazna več kot sto različnih parametrov, od hitrosti, višine, smeri letenja do pospeškov, nagiba letala, položaja pristajalnega podvozja, krilc, komandne ročice, smernega in višinskega krmila, trimerja, vrtljajev motorjev, temperature, tlaka, govorne komunikacije itn. Vsi ti podatki nam pomagajo pri ugotavljanju vzrokov nesreč in so tako rekoč nepogrešljivi za uspešno končano preiskavo. Na servisih, kot je ta, je moja naloga, da preverim, ali se parametri, ki jih kažejo merilni instrumenti v kokpitu, ujemajo z zaznanimi v črni skrinjici in če se berljivi. Preverim tudi, ali se tonski pogovori v kokpitu pravilno in brez šuma zapišejo na podatkovni medij. Kadar najdemo nedelujočo ali nepravilno delujočo komponento, jo tehniki seveda nemudoma zamenjajo. Ko se gibljejo vsi parametri v okviru dovoljenih toleranc, pripravim poročilo, ki ga predam inženirju in VLO. Pravilnost delovanja črnih skrinjic izvajamo enkrat na leto.«

Tehnični in prevzemni let

Medtem ko inženirji in tehniki pregledujejo, ali so izvedeni vsi predvideni tehnični posegi, predstavnik VLO pregleda vso letalsko tehnično dokumentacijo. Major Vojko Urlep, pomočnik načelnika VLO, je povedal: »Pred testnim letom mora VLO na podlagi dostavljene dokumentacije testnih pilotov potrditi njeno veljavnost, saj testna pilota nista pripadnika Slovenske vojske. Tudi uspešno opravljen test sistema CVFDR, ki so ga opravili kolegi iz SPLNIVZ, je pogoj za podelitev plovnosti letala. Ko so končana vsa vzdrževalna dela in je pregledana dokumentacija letala, izdam dovoljenje za tehnični let. Potem piloti po natančno predpisani »check listi« odletijo uro in pol dolg let ter izpolnijo vse zahteve. Če je vse ustrezno, končam zapisnik in izdam spričevalo o plovnosti, ki velja eno leto. V drugem primeru morajo tehniki odpraviti pomanjkljivosti in ponoviti tehnični let. Ko je vse to opravljeno, predam letalo operaterju za eno leto. Operater mora med letom letalo vzdrževati po programu vzdrževanja, ki smo ga odobrili. Ob tehnični okvari ali drugih nepravilnostih lahko plovnost tudi odvzamemo.«

Testiranje delovanja motorjev
  Testiranje delovanja motorjev

Na tehničnem letu je bil tudi pilot major Roman Podlesnik, poveljnik LETRAO, ki je povedal, da so med tehničnim letom zaznali nekaj nepravilnosti. Po dodatnem pregledu so jih odpravili in ponovili tehnični let. Prevzemni let je precej podoben tehničnemu letu, le da pri prevzemnem letu letijo domači piloti. Major Roman Podlesnik je povedal: »Prevzemni let traja dve uri. Izvedli ga bomo na razdalji Brno–Ostrava–Brno. Po »check listi« bomo preverili celotno delovanje sistemov. Pri tem preverimo delovanje približno 30 sklopov, in sicer električne, hidravlične in pnevmatske sisteme. Med njimi smo še posebno pozorni na spuščanje koles, delovanje krilc in krmil, delovanje motorjev, indikatorje, preverimo delovanje reversa, delovanje avtopilota v vseh režimih itn. Preverimo tudi delovanje sistema zaščite proti zaledenitvi. Delovanje tega sistema je ključno ob zaledenitvi. Ko se nabere dovolj ledu, aktiviramo sistem proti zaledenitvi. Zrak pod tlakom gre iz motorja v gumo na prednjem robu krila in repa ter jo napihne. Led zato popoka in odpade. Propeler in vstopnik zraka v motor sta ogrevana z električnim gretjem. Preverimo tudi delovanje komunikacij znotraj kokpita in s kontrolo zračnega prometa. Vse mora delovati brez šumov in napak. Med prevzemnim letom ne simuliramo odpovedi ali drugih napak. Kadar je vse brezhibno, prevzamemo letalo.«

Preverjanje položaja trimerja smernega krmila
  Preverjanje položaja trimerja smernega krmila

Višji štabni vodnik Mišo Rakuša, tehnik letalec, je povedal, da je letalo izvrstno ohranjeno in ne zahteva veliko popravil ter vzdrževanja. Dodal je: »Letalo je pri nas 24 let in z njim smo zelo zadovoljni. Peljali bi lahko 19 potnikov, vendar smo omejeni na devet, saj nimamo dodatnih zasilnih vrat. Letalo je primerno tudi za pristajanje na neurejenih in kratkih stezah, travi in makadamu. Letimo v radiju tisoč kilometrov oziroma tri ure s 350–400 km/h.« V pogovoru s pripadniki 152. letalske eskadrilje pa je nastala tudi zamisel o vključitvi Turboleta L-410UVP-E v sistem prevozov VIP-potnikov in za potrebe zavoda Slovenija Transplant. Poleg falcona bi imeli tako na razpolago dve letali in osem posadk.Izdelanih je bilo več kot 1200 letal Turbolet L-410. Zadnja različica je L-410 UVP-E20. 350 letal še vedno leti v več kot 50 državah.

 

Nazadnje urejano na Četrtek, 10 Maj 2018 10:38

Oddajte komentar

Prepričajte se, da vnesete vse obvezne podatke, označene z zvezdico (*). HTML koda ni dovoljena.


Koledar objav

« Avgust 2018 »
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
    1 2 3 4 5
6 7 8 9 10 11 12
13 14 15 16 17 18 19
20 21 22 23 24 25 26
27 28 29 30 31