Franc Terglav - Koroški pilot iz petdesetih let

Oceni ta prispevek
(0 glasov)
06 Jul 18
Napisal Majda Meško Prebrano 66 krat

Franc Terglav, ki je 1. decembra 1981 ob 7.30 poletel iz Brnika po službeni dolžnosti kot sopilot tokrat skupaj s kapetanom Ivanom Kunovičem, ni nikoli dokončal leta 1308 do letališča Campo dell Oro na Korziki.

franc_terglav_6a.jpg.jpgZaupal je v mehanika, zaupal je v kontrolorja, zaupal je v papirje, zaupal v instrumente in zaupal je v sopilota, saj je za uspešen let potrebno, da vsak od sodelujočih opravi svojo nalogo. Brez medsebojnega zaupanja večina letal ne bi poletela in pilot ne bi bil uspešen, če ne bi  zaupal moštvu, v katerem je potrebno zaupanje vzdrževati.  Bistveno pri tem  je, da so pravi ljudje na pravih mestih in da vlada Newtonov zakon »Moč zaupanja«, ki je  bistveni za uspeh pilota. Zaupanje pa se razvija počasi, z nabiranjem letalskih ur in z vajami nadzora.  (slika: Franc med letenjem)

 

Ivan Smolčnik o začetkih letenja
franc_terglav_1a.jpgNi preprosto postati pilot in Franc Terglav je že v zgodnjih mladih letih začel nabirati ure, ko je leta 1957 na letališču v Turiški vasi republiški internat organiziral šolo jadralnega letenja.« Na takrat peščeni stezi so učitelji letenja iz vse Slovenije, večinoma iz Celja, začeli šolati. s pomočjo vitle, za jadranje željne fante z dvosednim letalom tip RODA. Šolanje je potekalo  cele dneve, v prvem delu od 5. ure zjutraj do kosila, po kosilu je bilo obvezno spanje in nato so nadaljevali drugi del šolanja. od 15 ure do 20 ure« po pripovedovanju takratnega upravnika letališča Ivana Smolčnika.  Franc, ki je prihajal iz tehnične šole usmerjene v sistematično delo, je prenašal to znanje tudi na rezultate pri letenju. »Značilno zanj je bilo tudi to, da je vse, kar  sem mu naročil, tudi perfektno izpolnil« je dejal Ivan Smolčnik in dodal,« da je ob zaključku tečaja, Franc Terglav dobil tudi posebno pohvalo. Na zaključku šolanja je pri teoretičnem in praktičnem izpitu letenja bil prisoten tudi  inšpektor za letenje Jože Krumpak. V letu 1958 so z letalom PO-2, ki so ga dobili od Letalske zveze Slovenije, že lahko vlekli jadralno letalo in med uspešnimi kandidati, ki so opravili izpit za aerozaprego je bil tudi Franc Terglav. Velika pridobitev za klub je bilo motorno šolsko letalo AERO 2, na katerega se je prešolalo več jadralnih pilotov, med njimi tudi Franc. Uspešni člani kluba so nato »regrutirali« v vrste rezervnih vojnih motornih pilotov, kjer so v Zadru nabirali ure in znanje.« je dejal Ivan Smolčnik, ki se je navduševal nad uspehi Franca. (desno: Franc leta 1979)

Gustav Ajdič o šolanju vojaških pilotov v Zadru
Gustav Ajdič, med drugim vojaški in vojni pilot,  je v sedemdesetih letih rad prihajal v Aeroklub v Turiški vasi, kjer je šolal jadralne pilote. Leta 2006, ob obisku pri njemu doma je povedal, »da so za šolanje vojaškega pilota v Zadru že od leta franc_terglav_2s.jpg1934 dalje imeli prednost vsi jadralci oz. športni piloti. Tako je v šoli v Zadru, ki je bila takrat tudi edina za šolanje vojaških pilotov, Franc nadaljeval šolanje in pridobil veliko teoretičnega znanja in praktičnega letenja v raznih meteoroloških, tehničnih in delovnih pogojih. Dobro je prestajal vse te preizkušnje, saj je pred tem  v odprtem letalu čavka v Turiški vasi, kjer je  na lastni koži zaznaval lastnosti vetra, dežja, termike, padine, uporabljal  lastne odločitve, saj  je instrumentalna oprema letala takrat bila minimalna.  Aeroklub v Turiški vasi je v šestdesetih letih  imel največ aktivnih motornih pilotov v tistih časih v Sloveniji in med katerimi je izstopal Franc Terglav« rad pove Ivan Smolčnik.  Poleg teorije in prakse je potrebno za dobrega pilota  odlično zdravje in kondicija, kar vse je  Franc izpolnjeval. Ure letenja so se mu množile in odločil se je, da bo postal njegov edini poklic letenje. V Turiški vasi, je kot upravnik, inštruktor jadralnega in motornega letenja prenašal znanje na mlajše in starejše generacije.  Pogosto je poletel s turisti nad Uršljo goro in  velikokrat na vprašanja raje odgovarjal z nasmehom in s pogledom. Njegov miren izraz na obrazu in njegov nasmeh so si zapomnili vsi, ki so kdajkoli poleteli z njim.  Sanje Franca, da bo nekega dne poletel tako svobodno kot lahko le ptica, so se mu  uresničile in njegove sanje so postale njegova poslovna pot, to je pot profesionalnega pilota, ki jo je opravljal do konca svojega življenja. (Šestčlanska družina Terglav, Franc prvi z leve)

franc_terglav_4a.jpgFranc s slovenjgraškimi klubskimi prijatelji peti iz leve

Profesionalna pot pilota
Firma Gorenje Velenje je bila v sedemdesetih letih, ko jo je vodil direktor Ivan Atelšek, ena največjih izvoznih podjetij v takratni Jugoslaviji, saj je zaposlovala 19.000 ljudi. Prav zaradi izpolnjevanja vse večjih  potreb so se v Gorenju odločili, da franc_terglav_3a.jpgnabavijo lastno letalo in zaposlijo dva pilota. Prvo letalo tip SENECA z dvema propelerskima motorjema je v letu 1974 pilotiral tudi Franc Terglav. Zaradi vse večje potrebe prispeti do poslovnih partnerjev, ki jih je Gorenje imelo po celi Evropi, so nabavili udobnejše in večje letalo tip PIPER NAVAJA. Vse boljši poslovni rezultati Gorenja in potreba po skrajšanju potovalnega časa med poslovnimi partnerji je prispevala k zamenjavi tipa letala  NAVAJA z nakupom rabljenega reaktivnega letala CITATION od hrvaške vlade, ki je imelo  oznako YU-BIA in  ga je Franc vozil skupaj s sopilotom Jožetom Černičem do leta 1980. Vsak tip letala je terjal prešolanje in s tem k pridobitvi licence za posamezni tip letala in prispeval k nabiranju števila naletenih ur ter pridobivanju izkušenj. (Franc na šolanju v Zadru 1959)

Kot pilot kapetan je bil povabljen k INEX ADRII, kjer se je zaposlil leta 1980 in kjer je po pristanku letala, ki ga je upravljal, »velikokrat doživel aplavz potnikov«, po njegovem pripovedovanju. Po najboljše opravljenih testih v Adrii je bil  izbran za prešolanje za novi tip aviona DC 9, kamor je odšel spomladi 1981 in se vrnil iz Los Angelesa z licenco za ta tip letala.

Vsega skupaj je Franc Terglav po besedah Ivana Smolčnika v 23 letih naletel čez 3000 ur na različnih tipih letal, kar se je uradno beležilo. Tako pilot Ivan Smolčnik kot pilot Gustav Ajdič sta njemu v spomin v letu 2006 še povedala, »da ga ocenjujeta kot zelo sposobnega pilota z maksimalnim znanjem« in dodala, »da je bil eden izmed najbolj discipliniranih in uspešnih pilotov tistih časov«. Menimo, da se temu pridružujejo še tisti piloti in prijatelji, ki so ga poznali, ga imeli radi in leteli ali kako drugače sodelovali  z njim.

franc_terglav_5s.jpgFranc pred službeno potjo za Maribor

Rajko Tomašič iz Vrsarja se ga rad spominja
Franc se je rodil 15.9.1941 v Navrškem vrhu pri Prevaljah kot prvi sin 6 članske družine. Oče mu je umrl, ko je imel 14 let,  vendar je usmeril vse možnosti in energije v to, da je prišel do privilegiranega poklica pilota. S šestnajstimi leti je začel zahajati s prijateljem Milanom na letališče v Turiško vas, kamor se je vračal do konca svojega življenja. Že v mladih letih se je preizkušal v grupnem letenju, ko so v 60 letih z dodatno izposojenim letalom AERO 2 vadili pod vodstvom Ivana Smolčnika. V klubu so se preizkušali tudi v akrobatskem letenju na letalu tip ZLIN, za katerega je Franc imel licenco ter tekmoval  v akrobatskem letenju tudi na letalskih mitingih. V drugi polovici sedemdesetih let je velikokrat poletel v Vrsar, kjer se Rajko Tomašič, pilot-kapetan in šef letališča v Vrsarju, še franc_terglav_7s.jpgdanes rad spominja Franca in pravi » Franc je bio iskusan instruktor, odličan akropilot slovenjgradskog aerokluba. Kao kapetan na avionima poslovne avijacije sa kolegom, kapetanom Černičem, djelili su zajedno stotine i stotine sati letenja u svim lijepim i teškim situacijama koje nosi posao u poslovnoj avijaciji na avionima Seneka, Navajo i Citationu. Svoja je iskustva prenosio meni u mojem profesionalnom školovanju, te u prvim letovima na prijevozu turista sa vrsarskog aerodroma. Franc je bio pilot po rodjenju i profesiji. Takvog ga pamtim«.  Franc kot  inštruktor letenja je v koroškem aeroklubu na Piper-ju, Cessni in drugih tipih letal je izšolal veliko pilotov, ki so postali uspešni tako v športnem kot profesionalnem letenju. Za svoje delo in sodelovanje na različnih tekmovanjih, je prejel veliko priznanj in medalj.  Na poslovne poti Gorenja  je po Evropi  v 6 letih popeljal veliko direktorjev in vladnih funkcionarjev bivše Jugoslavije. (Franc na letališču v Mariboru 1980)

Profesionalno pot končal na INEX ADRII
V osemdesetih letih je nadaljeval svojo profesionalno pot na INEX ADRII. Tisti dan je bila gora San Pietro zavita v meglo in na tisti dan, ki zanj ni bil uradno planiran za letenje, je  poletelo  letalo  tip  DC-9 z registrsko oznako YU-ANA, ki je veljalo za enega od zadnjih dosežkov letalske tehnike, na novo pot prvič na Korziko - na neizkušeno pot, z izkušenima pilotoma. Morda pa je tokrat odpovedal Newtonon zakon »Moč zaupanja« …


Besedilo: Majda Meško v sodelovanju z Ivanom Smolčnikom, Gustavom Ajdičem in Rajkom Tomašičem (arhiv)
Fotografije: arhiv Majda Meško

Besedilo: Anin zadnji let


franc_terglav_8s.jpg

Kapetana poslovnih letal Gorenja Franc in Jože


franc_terglav_9s.jpg

Franc leta 1981

Nazadnje urejano na Petek, 06 Julij 2018 09:36

Oddajte komentar

Prepričajte se, da vnesete vse obvezne podatke, označene z zvezdico (*). HTML koda ni dovoljena.


Koledar objav

« Julij 2018 »
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
            1
2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28 29
30 31