Pilotke - Brez strahu pred letenjem

Oceni ta prispevek
(0 glasov)
06 Jul 18
Napisal Primož Čebulj Prebrano 1167 krat

Za prvo žensko, ki je letela z motornim letalom bi morda lahko šteli Katarino Wright, sestro slavnih bratov. Prav lahko bi jo povabila na polet s svojim letalom in to takoj, ko sta zgradila prvo letalo z dvema sedežema. Vendar pa je dobila povabilo na svoj prvi polet šele čez mnogo let.

So pa ženske kmalu potem, ko sta brata Wright izpopolnila svoja letala v prvih desetletjih 20. stoletja, poprijele za priložnost: od Rusije do Francije, od Italije do Brazilije, od ZDA do Velike Britanije… so odkrivale lepoto letenja in si pridružile nebeški pustolovščini, za katero je najprej veljalo, da je domena moških.

elise_la_roche.jpgTočno ne vemo katera ženska je dejansko prva letela z motornimi letali. Vendar pa za prvo pilotko velja Francozinja Elise La Roche (1886-1919). 22. oktobra 1909 naj bi kot prva znana ženska sama pilotirala motorno letalo. 8. marca 1910 pa ji je Francoski letalski klub kot prvi ženski nasploh, pod zaporedno številko 36, izdal uradno dovoljenje za pilotiranje. Po poklicu je bila igralka z umetniškim imenom Raymonde de la Roche. Na začetku se je ukvarjala z letenjem z baloni. Leta 1909 je spoznala Charlesa Vosina (1882-1912), francoskega letalskega pionirja, graditelja prvih letal v Evropi. Nagovoril jo je, naj se nauči leteti z letali. Kot ena redkih žensk pilotk je sodelovala na letalskih mitingih (v Reimsu, Heliopolisu v Egiptu, Saint Petersburgu, Budimpešti in Rouenu), kjer je dosegala številne ženske letalske rekorde. Leta 1910 je tako kot edina ženska pilotka sodelovala na letalskem mitingu v Reimsu. Leta 1919 je postavila  ženski višinski rekord (4500 m) in rekord v dolžini leta (323 km). Želela je postati prva ženska testna pilotka. Tako je leta 1919 kot sopilotka letela v poskusnem poletu z novim letalom. Toda pri pristajanju je letalo strmoglavilo. Pilot in la Roche sta se ubila.

blanche_stuart_scott.jpgSamo nekaj mesecev kasneje kot Elise Roche (10. septembra) je v ZDA Blanche Stuart Scott (1886-1970) kot prva Američanka dobila letalsko dovolilnico. Smatrajo jo za prvo Američanko, ki je samostojno letela z motornim letalom na javnem nastopu. Postala je profesionalna akrobatska pilotka znana po letenju z glavo navzdol in po »smrtnih strmoglavljenih«, ko je z višine 1200 m strmoglavila proti zemlji in se tik pred trkom 60 m nad zemljo vzdignila. Leta 1916 je nenadoma prenehala leteti, verjetno zaradi razočaranja in zapostavljanja žensk v letalstvu.

quimby_harriet.jpgTudi Američanka Quimby Harriet (1884-1912) je začela pilotsko kariero leta 1910, ko je dobila kot prva ženska dovoljenje za pilotiranje enokrilnih letal. Leta 1912 naj bi kot prva ženska preletela Rokavski preliv. Delala je kot časopisna novinarka. S svojimi članki je podpirala letalstvo in spodbujala ženske naj letijo z letali. Leta 1912 je na poletu skupaj z enim potnikom na krovu z višine 1000 m strmoglavila nad Bostonom.

Kot tretja ženska na svetu je letalski izpit dobila Francozinja Marie Marvingt (1875-1963). Bila je izjemna športnica. Ukvarjala se je s plavanjem, sankanjem, kolesarjenjem, športnim streljanjem in alpinizmom. Leta 1901 je začela leteti z baloni. Kot prva ženska je leta 1909 z balonom preletela Rokavski preliv iz Evrope v Anglijo. Pilotsko dovoljenje je dobila leta 1910. marie_marvingt.jpgBila je izredno sigurna pilotka saj ni doživela nobene nesreče v svojih prvi 900 poletih. V začetku prve svetovne vojne se je preoblekla v moškega in nekaj časa kot pehotni poročnik služila v francoski vojski. Kasneje so jo poslali domov, vendar se je kmalu vrnila v vojsko. Leta 1915 je verjetno kot prva ženska letela v vojaški akciji in bombardirala nemško ozemlje. Med vojnama je delala kot novinarka in medicinska uslužbenka francoske vojske.  bessie_coleman.jpgV 20. in 30. letih dvajsetega stoletja je že kar veliko žensk v različnih državah znalo leteti. Dosegale so tudi zavidljive dolžinske in višinske letalske rekorde. Druge spet pa so bile spretne akrobatske pilotke. Američanka Bessie Coleman (1892–1926) je bila prva črna Američanka z letalskim izpitom, ki pa je zaradi rasizma v ZDA, letalski izpit naredila v Franciji. Tako kot mnoge letalske pionirke je tudi ona umrla v letalski nesreči.

Brazilka Anesia Pinheiro Machado (1904–1999) je začela leteti 1921 in naslednje leto pod zaporedno številko 77 dobila mednarodno dovoljenje za letenja. Kot prva ženska je ustanovila in letela na progah anesia_pinheiro_machado.jpgiz Santos v Sao Paolo in iz Sao Paola v Rio de Janiero. Leta 1940 je dobila komercialno pilotsko dovoljenje. Leta 1951 je z enomotornim letalom Suoer 200 Ryan Navion izvedla prvi med kontinentalni polet iz ZDA v Brazilijo.

Adrienne Bolland(1895–1975), ki je bila testna pilotka pri francoskem izdelovalcu letal Caudronu je kot prva ženska preletela Ande. adrienne_bolland.jpgPoletela je 1. aprila 1921 iz mesta Mendoza v Argentini in čez 10 ur pristala v Santiagu de Chile. Na cilju je pričakovala velika množica navdušencev, vendar med njimi ni bilo francoskega veleposlanika, ker je mislil, da gre za prvoaprilsko potegavščino. Je tudi prva ali druga ženska, ki je preletela Rokavski preliv.

Angleži so imeli slavno letalko Emmy Johnson (1903-1941), ki so jo ljubkovalno klicali »Osamljena golobica«. Po poklicu je bila strojepiska. Leta emmy_johnson.jpg1930 je samo v šestih dneh preletela razdaljo od Anglije do Avstralije. Ustavila se na Dunaju, v Istanbulu, Alepu, Bagdadu, Karačiju, Kalkuti, Rangunu, Bangkoku, Singapurju in na otoku Bime. Na cilju v Port Derwinu jo je pričakala navdušena množica in deset brzojavk z ženitnimi ponudbami. Po vrnitvi v London pa jo je čakala bajna nagrada 10.000 funtov in luksuzni avtomobil.


amelia_earhart.jpgNajslavnejša pilotka je verjetno Amelia Earhart (1898-1937). Američanka se je naučila leteti ob koncu prve svetovne vojne in kmalu začela postavljati rekorde v ženskem letalstvu. Leta 1922 je postavila svoj prvi rekord: z letalom je dosegla višino 4250 metrov.  Leta 1932 je samostojno preletela Atlantik. V 30. letih so številni moški z letali obleteli svet. Leteli so večinoma čez kopna področja daleč od ekvatorja v kratkih etapah. Amelia pa je želela obleteti svet poleteti čim bližje ekvatorju. To bi bil bistveno bolj dolg polet (okoli 46.000 km), tudi posamezne etape bi bile daljše, saj bi veliko letela preko oceanov. Z prirejenim letalom Lockheed Vega in navigatorjem Frederickom Noonanom pa je kmalu po poletu z Nove Gvineje izginila. Kljub obsežni reševalni akciji, ju niso našli. Njuna usoda je sprožila številne špekulacije. Ena od njih npr trdi, da so ju ugrabili Japonci.
     carina_negrone.jpg
Kot druge številne pilotke je tudi Francozinja Bastie Maryse (1898-1952) izgubila življenje v letalski nesreči. Ubila se je med preskušanjem novega turističnega letala na letalskem mitingu v Lyonu. Bila je poročnica ženskih pomožnih formacij Francoskega vojnega letalstva in lastnica 10 letalskih rekordov. bastie_maryse.jpgTako je leta 1930 z 37 urami in 55 minutami dosegla ženski rekord v nepretrganem poletu,  leta 1931 pa daljinski rekord z 2967 km. Leta 1936 je v 12 urah in 15 minutah v samostojnem enomotornem letalu brez radia kot prva ženska preletela južni Atlantik na relaciji  Dakar – Natal.




Ruske pilotke Polina Osipenko (1907-1939), Marina Raskova (1912-1943) in Valentina Grizodubova (1910-1993) so leta 1937 postavile ženski rekord v dolžini poleta. Z letalom ANT-37 so preletele razdaljo 5900 km od Moskve do ruskega daljnega vzhoda.

50_letnica_rekordnega_poleta_ruskih_pilotk.jpg
50.letnica rekordnega poleta ruskih pilotk: Poline Osipenko, Marine Raskove in Valentine Grizodubove

Kot veliko drugih pilotk se tudi Raskova na začetku ni zanimala za letala. Doštudirala je kemijo in postala laborantka na Tehnični akademiji za letalstvo. Tam se je začela zanimati navigacijo in tehnične instrumente na letalih. Od tu pa ni daleč do pilotiranja. Specializirala se je na letenje po instrumentih – slepo letenje. Leta 1936 je srečala Valentino Grizodubovo, ko sta se dogovorili, da postavita nov rekordni dolžinski ženski polet. Rekord s 1443 km sta dosegli že naslednje leto. Leta 1938 pa je Raskova skupaj z Polino Osipenko postavila s 1749 km ženski rekord v krožnem poletu. Raskova je bila velikokrat odlikovana, dobila je dvakrat Orden  Lenina, imenovana je bila za heroja Sovjetske zveze.  Ko je izbruhnila druga svetovna vojna, so na njeno pobudo ustanovili ženske vojaške letalske enote. Ustanovila je tri ženske letalske polke. Enega od njih so sestavljale izključno ženske.  Nemci so jih imenovali »Nočne čarovnice«. Nad sovražne položaje so namreč priletela z ugasnjenimi motorji, odvrgle bombe, vžgale motorje in se hitro vrnile v bazo. Na enem od vojnih poletov v zelo slabem vremenu je njeno letalo strmoglavilo. Vsa posadka se je ubila.

Iz let po drugi svetovni vojni sta znani pilotki Američanka Jacqueline Cochran (1912-1980) in Francozinja Auriol Jacqueline (1917–2000). Zasloveli sta po vzajemnem »ping-pongu« rekordov.

jacqueline_cochran.jpgAuriolova je študirala je na univerzi v Nantesu in na umetniški šoli v Luvru. Med drugo svetovno vojno je sodelovala v odporniškem gibanju.  Poročena je bila Paulom Auriolom, sinom predsednika Francije (1947-1954). S pilotiranjem se je začela ukvarjati leta 1947, najprej kot turistična pilotka in nato kot akrobatska pilotka. Leta 1949 se je hudo poškodovala, ko je vodno letalo, s katerim je potovala, treščilo v Seno. Kar dve leti in 22 operacij je bilo potrebnih za auriol_jacqueline.jpgrehabilitacijo. Že v času rehabilitacije se je v ZDA naučila pilotirati helikopterje. Leta 1951 je postala vojaška pilotka in prva ženska testna pilotka. Tega leta je postavila z letalom Vampire jet ženski hitrostni rekord in premagala rekord Jacqueline Cochran, ki ga je ta dosegla z letalom P-51. S tem se je začela prijateljsko tekmovanje med tema pilotkama, ki je trajalo več kot desetletje. Leta 1953 je z Mystere IV kot druga ženska letela hitreje od zvoka. Z letali Mirage IIIC in Mirage IIIR je v letih 1962 in 1963 dosegla nove hitrostne rekorde. Je bila ena prvih pilotov na nadzvočnem potniškem letalu Concorde. Sodelovala je s kmetijskim ministrstvom pri uporabi letal za pomoč pri kmetijstvu (odkrivanje vodnih virov, odkrivanje rastlinskih škodljivcev).

Je največkrat odlikovana Francozinja. Za svoje letalske dosežke je prejela ameriško Mednarodno Harmonovo nagrado (1952, 1953, 1959), diplomo Paula Tissandra (1953), zlato Letalsko medaljo (1963), veliko medaljo francoskega letalskega združenja (1963) in legijo časti (1963). Za delo pri kmetijskem ministrstvu je dobila Ceresovo medaljo FAO združenih narodov.

savickaja_svetlana.jpgAmeričanka Cochranova je v času druge svetovne vojne organizirala ženske letalske enote (WASP). V njih je več kot 1000 pilotk pilotiralo letala iz tovarn na vojaška letališča. Je prva ženska, ki je letela hitreje od zvoka (na letalu F-86 leta 1953). Letalsko spričevalo je dobila leta 1932 po komaj treh tednih šolanja. Takoj jo je prevzela tekmovalnost, saj je že v času pred drugo svetovno vojno dosegla številne rekorde in bila v letih od 1937 do 1939 izbrana za najboljšo pilotko sveta. Dosegla je absolutno največ posameznih različnih letalskih rekordov.

Savickaja Svetlana (1948- ) je sicer znana kot druga ženska astronavtka, ki je leta 1982 v Sojuzu T-7 poletela v vesolje in kot prva ženska, ki se je leta 1984 sprehodila izven vesoljske ladje. Je pa tudi znana pilotka, saj  je leta 1975 postavila hitrostni letalski hitrostni rekord 2683 km/h. Je tudi svetovna rekorderka v padalstvu in zračni akrobaciji.

Seveda pa v današnjem času ženske niso več »osamljene golobice« ampak z ramo ob rami z moškimi kolegi pilotirajo letala na rednih potniških linijah. Letijo praktično na vseh vrstah letal in letalskih nalogah. So tudi vojaške pilotke, kjer pa vsaj na zahodu ne sodelujejo edino pri posebnih vojaških operacijah.

Avtor: Primož Čebulj

Viri:
- zapiski avtorja,
- http://www.ctie.monash.edu.au/hargrave/
- http://en.wikipedia.org/

Nazadnje urejano na Petek, 06 Julij 2018 09:56

Oddajte komentar

Prepričajte se, da vnesete vse obvezne podatke, označene z zvezdico (*). HTML koda ni dovoljena.


Koledar objav

« November 2018 »
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
      1 2 3 4
5 6 7 8 9 10 11
12 13 14 15 16 17 18
19 20 21 22 23 24 25
26 27 28 29 30