Pristajalna radionavigacijska naprava - ILS

Oceni ta prispevek
(0 glasov)
19 Avg 13
Napisal Gregor Mirovič, KZPS Prebrano 204 krat
Objavljeno v Novice
Želja po pristankih v vseh vremenskih pogojih, je bil vzrok za nastanek pristajalne radionavigacijske naprave, imenovane s kratico ILS (Instrument Landing System). V uporabi je že od leta 1948 in je proizvod vojaške letalske tehnologije iz druge svetovne vojne.
Vzporedno z razvojem tehnike so se izboljševali tudi instrumentni pristajalni sistemi, ki so bili glede natančnosti poimenovani po kategorijah.

Prvi instrumentni pristajalni sistem je dobil oznako CAT I. Lastnosti CAT II in CAT III so bile določene šele v sedemdesetih letih. Slednje je določila mednarodna organizacija za civilno letalstvo, imenovana ICAO (International Civil Aviation Organization). Ta je v osemdesetih letih razdelila CAT III na CAT III/A in na CAT III/B.
 
ils1.jpg
 
Poleg CAT III/A in CAT III/B obstaja še najvišja kategorija imenovana CATIII/C, ki omogoča letenje v fazi prileta in pristajanja ter vodenje po vzletno-pristajalni stezi-VPS in maneverskih površinah brez kakršnekoli vidljivosti. Uporaba CAT III/C je še vedno v eksperimentalni fazi.

Seveda ne zadostuje, da sta samo instrumentni pristajalni sistem in letališče opremljena z ustrezno kategorijo, tudi letalo mora imeti ustrezne naprave, ki delujejo v tej kategoriji. Prav tako morajo biti za letenje oziroma pristajanje v določenih kategorijah ustrezno usposobljeni piloti.

Kategorije instrumentnega pristajalnega sistema so torej CAT I, CAT II in CAT III, ki se deli naprej na CAT III A, CAT III B in CAT III C.

Instrumentni pristajalni sistem z oznako CAT III B omogoča vodenje letala v vidljivosti od 0 do 50 ft v vertikalni smeri (Na letališču na Brniku je dovoljeno pristajanje v vidljivosti do 50ft v vertikalni smeri). V letalskem žargonu se to imenuje minimalna višina odločitve DH (Decision Height). Za primer vzemimo namišljeno letališče, ki deluje v CATIIIB in ima zahteve glede RVR (Runway Visual Range) vzdolž vzletno-pristajalne steze minimalno RVR=125m in DH=50m. V primeru, če je RVR manjši od 125m ali vertikalna vidljivost manjša od 50ft, pristanek ni možen.

Instrumentni pristajalni sistem pilotu v letalu posreduje informacijo o oddaljenosti od praga vzletno-pristajalne steze (markerji oziroma označevalniki), oddaljenost levo ali desno od podaljška osi sredine vzletno-pristajalne steze (LOC-localizer) in kot drsne poti glede na površino tal (GP-glide path).

ils2.jpg
 
Instrumentni pristajalni sistem je torej sestavljen iz več dislociranih naprav:
- LOC – naprava za vodenje prileta (localizer),
- GP – naprava za določanje drsne poti (glide path),
- IM – notranji označevalnik (inner marker),
- MM – srednji označevalnik (middle marker),
- OM – zunanji označevalnik (outer marker).

Kot je omenjeno informacijo o oddaljenosti od praga vzletno-pristajalne steze posredujejo letalu naprave, imenovane označevalniki (marker). S preletom nad določenim označevalnikom pilot zazna ustrezno oddaljenost od praga vzletno-pristajalne steze. Najbolj oddaljeni od praga vzletno-pristajalne steze je označevalnik imenovan OM (Outer Marker) in sicer približno 7200m. Sledi mu MM (Middle Marker) z oddaljenostjo 1050m in nato še IM (Inner Marker), ki je lociran med 75m in 400m. Slednji se bolj poredko uporablja v konfiguraciji instrumentnega pristajalnega sistema.

kzps.png
 
Prihodnost pristajalnih sistemov je v satelitski navigaciji kot npr. Ground-Based Augmentation System (GBAS), ki se uporablja v priletnih, pristajalnih in odhodnih procedurah in sicer znotraj območja pokrivanja (cca 30km v polmeru). Deluje tako, da z zemeljske postaje (VDB Tx) pošlje letalu VHF korekcijsko sporočilo preko radijskega podatkovnega linka.

gbas.jpg
 
GBAS bo najprej začel deloval v CAT I kategoriji preciznega prileta. Pokril naj bi tudi zahteve po natančnosti, zanesljivosti in razpoložljivosti, potrebne v ostalih kategorijah CAT II, III. Možne bodo tudi ukrivljene poti in ne samo ravna pot, kot to omogoča ILS. GBAS naj bi omogočal natančnost manj kot 1m v vertikalni, kakor tudi po horizontalni osi!

GBAS naj bi sčasoma nadomestil vse operacije preciznega prileta in pristajanja.

Operativne prednosti GBAS so:
• Ena GBAS zemeljska postaja bo zmožna podpirati več VPS,
• Stabilnejši signal,
• Manj interferenc z letali, ki letijo pred letali, ki uporabljajo ta sistem. Ta problem je izrazit pri ILS localizer-ju,
• ILS ima omejitve zaradi VHF interferenc, interferenc zaradi odbojev od bližnjih objektov in vozil kakor tudi omejitev z ILS kanali.

Besedilo: Gregor Mirovič, KZPS
Nazadnje urejano na Petek, 10 Avgust 2018 10:02

Oddajte komentar

Prepričajte se, da vnesete vse obvezne podatke, označene z zvezdico (*). HTML koda ni dovoljena.


Koledar objav

« December 2018 »
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
          1 2
3 4 5 6 7 8 9
10 11 12 13 14 15 16
17 18 19 20 21 22 23
24 25 26 27 28 29 30
31