"Ta pleh ima dušo"

Oceni ta prispevek
(2 glasov)
30 Sep 18
Napisal Prebrano 1114 krat
Objavljeno v Novice

»Med letom pozabimo na čustva in se posvetimo samo letenju,« je po uspešnem prevozu Aljaževega stolpa z vrha Triglava povedal pilot stotnik Davorin Draginc. Po pristanku helikopterja 7. septembra v Mojstrani je s preostalo posadko požel velik aplavz ganjene množice ljudi, ki so se prišli poklonit simbolu slovenstva – Aljaževemu stolpu.

Dobre pol ure prej, ob 9. uri 38 minut, je štabni vodnik Rajko Lotrič pripel Aljažev stolp na helikopter Slovenske vojske. Povedal je: »Pregledal sem, ali je vse v redu. Še zadnjič sem preveril jermene in vrvi. Potem sem ujel kljuko in jo zapel ter se umaknil. Nestrpno sem čakal, kaj se bo zgodilo, ko bo helikopter resnično dvignil stolp. Razmišljal sem o tem, ali smo odvili vse vijake in ali bo stolp zdržal obremenitev. V bližini je bilo precej ljudi, ki se ne znajo vesti v okolici helikopterja, zato me je skrbelo tudi zanje. Opazil sem, da je snemalcu odpihnilo nek predmet v prepad. Potem se je stolp dvignil s sidrišča, zanihal in na srečo je vse potekalo skladno s pričakovanji. Helikopter SV je odletel, vrh Triglava pa se je v nekaj minutah zavil v meglo.« Pred prevozom so s stolpa odstranili beton, ki je zalival njegove nosilne elemente, sprostili matice na pritrdilnih sidrih in odstranili jeklenice.

Priprava pletenice
  Priprava pletenice

Prevoz stolpa s Triglava s helikopterjem SV

Štiričlanska posadka helikopterja Cougar iz 151. helikopterske eskadrilje Slovenske vojske je stolp v 12 minutah prepeljala nad dolino Vrata in simbolično mimo spomenika Jakoba Aljaža na Dovjem v Mojstrano. Tudi stotnik Draginc je po pristanku povedal, da so bile odločilne minute in dodal: »Najpomembnejši dejavnik pri izvedbi leta je bilo vreme. Če bi bili deset minut prepozni, bi stolp ostal na Triglavu. Vreme se je hitro pooblačilo. V povezavi s stolpom se ni dogajalo nič posebnega. Tehtal je približno 300 kilogramov. Prav razmerje med težo in volumnom lahko povzroča težave. Če je tovor lahek in velikih gabaritov, lahko med letenjem zaniha, zato smo stolp ves čas nadzorovali. V skrajnosti lahko tok zraka tako zaniha tovor, da ga raje odvržemo. Prevoz je bil nekaj posebnega, saj gre za simbole slovenstva in Triglava. Ponosen sem, da sem bil del tega zgodovinskega dogodka.«

Dodaten par oči sta pilotoma predstavljala tudi tehnika letalca, ki sta gledala tovor in opozarjala posadko. Štabni vodnik Peter Pavel Smrkolj, tehnik letalec, je povedal, da je bil stolp obešen na 20-metrsko najlonsko vrv, ki ima nosilnost do treh ton in dodal: »Komunikacija med posadko je bila skopa. V bistvu povemo, kar je nujno, da usmerimo pilota na želeno mesto. Helikopter se včasih zaradi vetra tudi giblje in zato usmerjamo pilota k cilju. Povemo razdalje do tovora in ob pristanku razdaljo do terena. Dolžina vrvi je prilagojena tovoru. Piš rotorja lahko zaniha tovor in glede na svoje izkušnje smo se odločili za vrv dolžine 20 metrov.« Helikopter je letel s hitrostmi do 70 kilometrov na uro.

Prevoz v dolino
  Prevoz v dolino

Kako bo potekala obnova stolpa?

Vodja projekta obnove stolpa dr. Martin Kavčič z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) je povedal, da so se prve misli o potrebi po obnovi stolpa razvile iz svetovanja skupini planincev, ki so se na svojo pobudo lotili vzdrževanja, in dodal: »To se je dogajalo leta 2009. Na področju ozaveščanja je veliko pripomogel Gorazd Lemajič s potujočo razstavo in filmom »Ta pleh ima dušo«. Leta 2015 se je oblikoval konservatorski načrt kot temeljni dokument za sistematičen pristop k obravnavi spomenika. V njem so prvič zbrani hkrati vsi pomembni podatki za razumevanje in prenovo spomenika. Opisana sta stavbni razvoj in historiat spomenika, prav tako so predstavljene smernice za ohranitev, restavratorski postopki za prenovo, v prilogah pa so opisane že opravljene samostojne raziskave. Odločitev za prenovo smo sprejeli tudi zaradi opazovanja zadnjih nekaj let, ko je postalo jasno, da na stolpu ne nastajajo le površinske poškodbe, kot so rja, raze in luknje, temveč da se poleg teh pojavljajo poškodbe na konstrukciji, kot so zvini obročev, deformacija osnovnega valja, večje raztrganine in podobno.«

Aljažev stolp so odpeljali iz Mojstrane v Restavratorski center na ZVKDS, kjer so opravili podrobno analizo in dokumentiranje stanja. Posamezne posege, ki so predvsem ključavničarsko-pasarske narave, bodo opravili ob pomoči strokovnjakov pri podjetju Kov d. o. o. V tem podjetju že rešujejo podobno problematiko ob prenovah in postavitvah drugih bivakov po naših gorah.

Stolp so prišli pogledati tudi osnovnošolci
  Stolp so prišli pogledati tudi osnovnošolci

Jernej Hudolin, direktor ZVKDS, je povedal, da bodo stolp očistili vseh nanosov iz preteklosti, in dodal: »Potem ga bomo razstavili in zaščitili kovino ter zamenjali nujne dele. Sledita sestavljanje in zaščita. Mislim, da se moramo vsi, ki nam ta simbol kar koli pomeni, zahvaliti tistim, ki so v teh desetletjih za stolp skrbeli. Vsak poseg je bil narejen iz srca in z namenom, da bi se stolp ohranil za naše naslednike. Samo ti posegi so ga ohranili do današnjih dni. Pločevina in konstrukcije v teh podnebnih razmerah ne bi zdržale 123 let brez vzdrževanja.«

O Aljaževem stolpu
Stolp je težak okoli 300 kilogramov. Od tal do strehe meri malo manj kot dva metra, streha je visoka še en meter. Radij plašča znaša 60 centimetrov. Stolp je bil prvič prebarvan že po enem letu. Nato so ga večkrat popisali in znova barvali. Naravoslovne preiskave vzorcev barv, ki so jih opravili na ZVKDS v restavratorskem centru, so prikazale tudi do 18 barvnih plasti. Prvotno je bil stolp zaključen z drogom in zastavico, ki je bila drugačne oblike. Po drugi svetovni vojni se je za kratek čas na njem pojavila jugoslovanska zastava, ki jo je kmalu zamenjala zvezda. Ta je bila na stolpu do leta 1984, takrat pa je stolp dobil podobo, kot jo poznamo danes. Stolp, razen strehe, je popolnoma originalen. Streha, ki je najbolj izpostavljena, je bila večkrat zamenjana. To je pokazala tudi analiza kemičnih sestavin kovinskih vzorcev stolpa, ki so jo opravili na Oddelku za geologijo Naravoslovno-tehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Lastnik stolpa je Republika Slovenija, upravljavec pa ZVKDS.

 

Stolp bo po obnovi enake barve kot je zdaj, in sicer v svetlejšem in temnejšem odtenku sive. Strošek obnove je ocenjen na okoli 40.000 evrov.

Posadka helikopterja
  Posadka helikopterja

Stolp si je v Mojstrani ogledalo več sto radovednežev. Med njimi so bili tako otroci kot tisti, ki so ga občudovali na vrhu Triglava pred več kot pol stoletja in na vrh očaka zaradi starosti ne morejo več. Nekateri so od ganjenosti jokali, drugi so stolp objeli, skoraj vsi pa smo se pred njim fotografirali. Aljažev stolp je na travniku v Mojstrani deloval zelo skromno, pravzaprav prav nasprotno kot na vrhu Triglava, kjer je kljub svoji majhnosti veličasten. Prav zaradi svoje veličastnosti in enkratnosti ter vpetosti v slovensko zgodovino lahko stoji samo na enem mestu. Na vrhu Triglava, kamor se bo tudi vrnil.

 

Nazadnje urejano na Petek, 28 September 2018 12:41

Oddajte komentar

Prepričajte se, da vnesete vse obvezne podatke, označene z zvezdico (*). HTML koda ni dovoljena.


Koledar objav

« December 2018 »
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
          1 2
3 4 5 6 7 8 9
10 11 12 13 14 15 16
17 18 19 20 21 22 23
24 25 26 27 28 29 30
31