Vaja Izziv 2018

Oceni ta prispevek
(3 glasov)
02 Nov 18
Napisal Prebrano 430 krat
Objavljeno v Novice

1. oktobra se je začela s postrojem pripadnikov slovenske in makedonske vojske na vadišču Krivolak v Makedoniji petdnevna taktična vaja Izziv 2018.

Na njej so izvedle enote letalstva in zračne obrambe Slovenske vojske združeno bojno streljanje. Na že osmi vaji Izziv, ki jo je organiziral in vodil 15. polk vojaškega letalstva Slovenke vojske, so se v bojnem delovanju urile posadke slovenskih letal Pilatus PC-9M Hudournik in makedonskih helikopterjev Mi-24 Hind, združene enote zračne obrambe z lahkim prenosnimi raketnimi sistemi Igla-S Nato z oznako SA-24 in usmerjevalci združenih ognjev (JTAC). Načrtovane aktivnosti so potekale v resničnih razmerah delovanja in so predstavljale združeno usposabljanje posadk, letalstva, zračne obrambe, letalskotehničnega osebja, orožarjev, usmerjevalcev združenih ognjev ter logistične komponente pri zagotavljanju podpore za izvedbo vaje zunaj nacionalnega ozemlja. Pripadniki 16. CNKZP pa so postavili mobilni radar kratkega dosega za nadzor zračnega prostora nad vadiščem.

Priprava bomb Mk.82
  Priprava bomb Mk.82

Premik v Makedonijo
Načelnik oddelka logistike v 15. PVL major Matjaž Bremec je povedal, da so se začeli pripravljati na vajo Izziv 2018 pred pol leta. Z makedonsko vojsko so podpisali dva tehnična sporazuma, s katerima so določili vse nujno za uspešno izvedbo vaje. Ob tem je Bremec povedal: »Na vajo smo se začeli pripravljati pred pol leta. Kot logistik si želim, da bi bile naše enote čim bolj samozadostne. Ker pa smo vezani na določena sredstva, smo morali najti najboljšo mogočo rešitev med optimizacijo stroškov in samozadostnostjo. Makedonci so nam skladno z dogovorom zagotovili skladišče za minsko-eksplozivna sredstva, šotore, varovanje, gasilsko službo, prevoze in manipulacijo na vadišču, dovoz bomb in raket, uničevanje neeksplodiranih sredstev (EOD), uporabo določene tehnike na letališču, letališke službe, medicinsko službo in minomete. Mi pa smo zagotovili vozila, letala, bombe, rakete, radar, zveze, nastanitev ter preostala sredstva in opremo za uspešno izvedbo vaje.«

Nameščanje bomb na letalo PC-9M
  Nameščanje bomb na letalo PC-9M

Pripadniki SV so 1000 kilometrov premik izvedli po treh različnih poteh. Prva kolona, ki je peljala materialno-tehnična sredstva je šla po t. i. južni smeri čez Hrvaško. Druga kolona, v kateri je bilo okoli 70 pripadnikov SV in 16 vozil, je šla čez Srbijo po t. i. severni smeri. Tretji del transporta pa je obsegal prevoz oborožitve, ki so ga opravili s helikopterjem.

Vodja vaje podpolkovnik Branko Gorše je povedal, da je bil scenarij vaje v grobem razdeljen na dva dela. Prvi del vaje je obsegal bombardiranje z letali PC-9M, katerih delovanje so podpirali usmerjevalci združenih ognjev (JTAC). Drugi del vaje je vključevalo taktično bojno streljanje enot zračne obrambe (ZO) z izstreljenimi štirimi raketami. V obeh primerih je bil namen vaje preveriti usposobljenost enot za namensko uporabo oborožitvenih sistemov, ki jih imajo enote. V Sloveniji te možnosti namreč nimajo.

Bombardiranje

Na tokratni vaji je sodelovalo devet pilotov s tremi letali PC-9M, ki so skupno odvrgli 36 250-kilogramskih bomb Mk82. Vzletali in pristajali so na letališču v Skopju, kjer so jih oboroževali pripadniki 153. letalskotehnične eskadrilje. Štabni vodnik Damjan Ržen je povedal, da so za oboroževanje letal skrbeli trije orožarji in štirje letalski tehniki, ki so pomagali pri delu, in dodal: »Sestavljanje bomb ni nikoli rutina. Ker bombe sestavljamo precej redko, vsakič naredimo pripravo, da osvežimo znanje zahtevanih postopkov. Najpomembnejša je varnost pri delu z eksplozivi, zato uporabljamo predpisano opremo in se dosledno držimo predpisanih postopkov. Bombe in rakete sestavljamo na izoliranem območju, in sicer na orožarskem kvadratu, ki je stran od ljudi, objektov in letalnikov. Tako bi bila ob morebitni nesreči škoda čim manjša.« Ko sredstva prispejo iz skladišča, jih v orožarskem kvadratu pregledajo. Hkrati sestavljajo dve bombi. Bomba je sestavljena iz telesa, repa, prednjega in zadnjega vžigalnika ter ojačevalnika glavnega eksploziva. Eksploziv v bombi je stabilen in ga mora prižgati prav ojačevalnik. Prvi vžigalnik deluje na udarec ob tarčo, drugi vžigalnik pa deluje na pojemek. Zaradi večje verjetnosti pojava eksplozije sta nameščena dva vžigalnika. »Mi uporabljamo izključno mehanske vžigalnike. Delo si razdelimo. Nekdo pregleda vžigalnike in ojačevalnik, drugi telo bombe, tretji in četrti potem vse dele sestavita in bombo naložita na voziček. Uigrana skupina štirih sestavi dve bombi v dobrih 30 minutah,« je sklenil opis oboroževanja štabni vodnik Ržen. Bombe potem odpeljejo do letal, kjer po dve obesijo na vsako izmed njih. Tik pred vzletom na za to posebej določen mestu, »arming pointu«, z letala odstranijo prednjo in zadnjo varovalko na vžigalniku in tretje varovalo, ki zapira mehansko ključavnico.

Odstranjevanje varnostnih zatičev
  Odstranjevanje varnostnih zatičev

Pilot nadporočnik Jernej Ferletič je povedal, da so priprave na letenje, kadar letala nosijo bombe, nekoliko drugačne kot sicer. Ob tem je izpostavil predvsem postopke ob bombardiranju in tiste, ki se izvedejo, kadar bombe iz nekega razloga ne bi mogli odvreči. Ob tem je dodal: »Kam vreči bombo, nam pove usmerjevalec združenih ognjev, ki določi položaj tarče in smer napada. Postopek je standardiziran. Neodvisno od narodnosti imamo v Natu vsi enako postopke. Naša komunikacija se začne z identifikacijo, potem smo seznanjeni s stanjem v zračnem prostoru, sledi opis stanja na terenu in cilj, ki ga poveljnik želi doseči. Mi mu povemo vrsto oborožitve in čas, ki ga imamo na voljo. Ko prepoznamo tarčo, usmerjevalec združenih ognjev pove nujne podatke za izvedbo naloge. Naša naloga je, da se postavimo v pravo smer in višino. Označimo tarčo, potem pa svoje delo opravi računalnik. Ko je letalo na pravih parametrih, računalnik samodejno odvrže bombo. Pri tem mora biti tudi letalo na varni višini.« Bombe so odmetavali na višini 1000 metrov. S te višine bomba leti do cilja pet do šest sekund. Piloti vidijo, ali so zadeli tarčo ali ne. Usmerjevalec pa jim pove, ali so jo uničili ali morajo napad ponoviti. Kadar bomba ne odpade, celoten postopek delovanja na cilj ponovijo. Kadar bomba kljub temu ne odpade, imajo možnost odmeta bombe z nosilcem vred ali pa z njo tudi pristanejo. V skrajnem primeru bi se lahko pilot tudi katapultiral.

Pet pilotov SV prvič metalo 250-kilogramske bombe

Letalo med odmetavanjem bombe leti pod kotom od 30 do 45° glede na površino s hitrostjo 510km/h. Napad se začne na višini 3000 metrov nad terenom in se zaključi med približno 1000 in 1200 metri nad terenom. Ko je bomba odvržena z letala, se začneta vrteti majhna propelerja na vžigalnikih. Pri določenih vrtljajih se mehanski elementi v prednjem vžigalniku postavijo v položaj, ko je bomba pripravljena na eksplozijo oziroma je armirana. Ta mehanska zapora preprečuje nenačrtovano eksplozijo bombe med sestavljanjem in vse dokler ni odvržena z letala. Bombe so sicer lahko odvržene z različnih višin, odvisno od razmer na terenu in taktike. Pomembno je, da bomba ni odvržena prenizko, saj bi lahko poškodovala tudi letalo. Bomba Mk82 je nevodena in se uporablja za uničevanje zgradb, oklepa, žive sile itn., torej točkovno bombardiranje. V njej je 89 kg eksploziva TNT. Polje smrti je okrog 25–30 metrov od zadetka. Bomba uničuje s svojimi delci, delci, ki se razpršijo ob eksploziji, in z udarnim valom. Eksplodira lahko tudi z zamikom, saj se lahko v vžigalniku nastavi čas zakasnitve. To pride v poštev, kadar bi želeli, da bomba prebije streho ali steno zgradbe in eksplodira v njeni notranjosti ter jo uniči. Štabni vodnik Ržen je povedal, da ima največji vpliv na detonacijo bombe teren, kamor bomba pade, in sklenil: »Kadar bomba pade na kamen, bo eksplozija močna. Kadar pa pade na mehek teren, jo ta lahko tudi »požre« in takrat se zgodi zatohla eksplozija.«

Odmet bomb
  Odmet bomb

Od devetih pilotov jih je pet prvič metalo 250-kilogramske bombe. Eden izmed njih je bil pilot nadporočnik Matic Gomboc, ki je strnil nekaj vtisov: »Strahu ali česar koli podobnega pred in med letenjem z bombami Mk82 nisem občutil, saj sem za to usposobljen. Doma treniramo z vadbenimi bombami BDU-33 in pri letenju z bombami razlik pravzaprav ni, razen da je letalo težje, odmet bombe pa lahko občutimo. Po koncu bombardiranja sem dobil občutek zadovoljstva in veselja ob zavedanju, da je to moje poslanstvo in ne privilegij ter da upravljam veliko ognjeno moč Slovenske vojske.«

Usmerjevalci združenih ognjev so tokrat prvič navajali letala PC-9M, ki so odmetavala bombe Mk82. Višji vodnik Rudolf Rot je ob tem povedal, da je njihova naloga podpora enot na tleh. Poveljnik teh enot se sicer odloči, katere tarče želi uničiti. Ob tem je poudaril: »Ko pilot prileti na naše območje, se identificirava in nadaljujeva izvajanje postopkov. To pomeni, da preveriva zvezo, povem mu, kam naj gre in kje naj kroži v varnem območju. On mi pove, katero orožje nosi, koliko letal je z njim, koliko časa imam in opiše vse svoje zmogljivosti. Potem se posvetujem s poveljnikom in mu povem, kaj imamo na voljo. Poveljnik se potem odloči, kateri cilj naj uničimo. Ukaz nato prenesem pilotu in opišem razmere na terenu. Ko pilot dobi sliko bojišča in poveljnik odobri cilj napada, s pilotom preletiva seznam »nineliner«. Pilotu povem podatke o cilju, opišem višino cilja, položaj, smer prileta, poudarim tudi omejitve.« Kadar je pilot pripravljen, odvrže bombo.

Zadetek
  Zadetek

Usmerjevalci združenih ognjev po napadu ocenijo, kako dober je bil zadetek, poveljnik pa pove, ali je zadovoljen z izvedbo naloge ali ne. Če ni, je treba napad ponoviti. Uporaba letal in orožja mora biti preudarna, da te ognjene pomoči ne zmanjka prehitro.

Makedonska vojska je v okviru bombardiranja izvedla še protioklepni napad z nevodenimi raketami zrak-zemlja in mitraljeznim obstreljevanjem tarče iz helikopterja Mi-24 Hind.

Mi-24 hind
  Mi-24 hind

Streljanje z lahkim prenosnim raketnim sistemom
V Sloveniji nimamo poligona, na katerem bi se lahko urili strelci z LPRS, zato je bil namenjen del vaje Izziv 2018 pripadnikom enot zračne obrambe iz 1. in 72. brigade. Na vaji so prikazali bojno delovanje namensko oblikovane enote zračne obrambe, ki je bila sestavljena iz dveh ognjenih enot slovenske vojske in dveh ognjenih enot makedonske vojske, iz elementa poveljevanja in kontrole, logistične enote in izvidniške enote. Enota je bila oborožena z lahkim prenosnim raketnim sistemom Igla S z Natovo oznako SA-24. Vodja streljanja z LPRS stotnik Robert Kokot je povedal, da je bil element poveljevanja in kontrole sestavljen iz radarskega sistema Elmer 2106NG, mobilnega operativnega centra in sistema zvez za prenos glasovnih in podatkovnih sporočil. Sistem poveljevanja in kontrole se po Kokotovih besedah deli na poveljevanje elementom za delovanje po kopnem in delovanje v zračnem prostoru. Varnost v zračnem prostoru nad območjem vadišča Krivolak za potrebe bojnega streljanja z LPRS in za bombardiranje so zagotavljali pripadniki 16. CNKZP. Štabni vodnik Boris Zelinac je povedal, da je bil zračni prostor zaprt s posredovanjem sporočil za letalce (Notice to Airmen – NOTAM). Kljub temu pa so zaradi dodatne varnosti z radarjem pokrivali ožji prostor. Tako bi lahko opazili morebitna letala, ki bi priletela na to območje. Radar Elmer 2106NG ima doseg 60 kilometrov, v višino pa 6000 metrov.

Strel z raketo SA-24
  Strel z raketo SA-24

Med vajo je bilo streljanje zaradi preleta potniških letal nekajkrat prekinjeno. Letala sicer niso letela v zaprtem sektorju, temveč nad njim. Zaznali so jih nadzorniki na strelišču in zato prekinili streljanje. »Mi pridobimo sliko in jo posredujemo naprej nadzornikom zračnega prostora, ki upravljajo zračni promet. Smo kot dodatna varovalka pri izvedbi teh streljanj. Posadka šteje šest pripadnikov SV in vsi smo operaterji radarskega sistema. Menjamo se na dve uri, saj je to čas, ko zbrnost popusti,« je povedal štabni vodnik Zelinac.

Zadetek
  Zadetek

Medtem ko je radarska posadka spremljala dogajanje pod nebom, je izvidniška skupina pregledala in zavarovala elemente bojnega razporeda enote. Hkrati so pripravljali informacije o zemljišču, razporedu raketnih oddelkov, položaju poveljnika raketnega oddelka, položaju strelca itn. Po opravljeni nalogi so poročali poveljniku enote. Izvidniška skupina na vaji Izziv 2018 je bila sestavljena iz slovenskih in makedonskih vojakov, ki so poveljniku zagotavljali dodaten vir informacij in podatkov. »Ko poveljnik enote prejme poročilo izvidnice, izda nalogo o zasedanju ognjenih položajev. Prvi oddelek je na ognjenem položaju in v prvi stopnji pripravljenosti, kar pomeni, da je raketa pripravljena za izstrelitev. Drugi oddelek čaka v tretji stopnji pripravljenosti, kar pomeni, da se lahko na strel pripravi v eni minuti,« je povedal stotnik Kokot. Cilj v zračnem prostoru je predstavljala 120-milimetrska mina za osvetljevanje bojišča, ki so jo izstrelili makedonski artilerijci. Kadar se pojavi cilj v zračnem prostoru, sledi povelje za izstrelitev rakete. Strelec mora prepoznati cilj in vklopiti napajalno baterijo. Sledi namerjanje na cilj, izbira režima streljanja in strel. Po zadetku rakete se oddelek umakne s položaja. Vsi štirje strelci so prvič izstrelili raketo. Desetnik Gregor Vogrinc, ki je bil en izmed njih je povedal: »Biti del uspešno končane mednarodne vaje, kot je bila Izziv 2018 je vedno poseben občutek. Veliko smo se usposabljali in urili pred samo vajo, zato sam vidim bojno streljanje z raketo SA-24, kot nagrado za moj trud in zaupanje od nadrejenih. Sam let rakete na cilj je bil odličen, kot je bil odličen moj zadetek na svetlobno mino, ki je ponazarjala naš cilj.«

Trenažer
  Trenažer

Na vaji Izziv 2018 so predstavili tudi urjenje makedonskih vojakov na trenažerju. Postopki dela so enaki bojnemu delovanju oddelka LPRS z izjemo izstrelitve rakete, ki jo v tem primeru imitirajo.

Igla SA-24, katere povprečna hitrost je 600 m/s, se uporablja za nevtraliziranje ciljev v zraku. Cilje lahko doseže na poševnih razdaljah do šest kilometrov.

Radarska slika
  Radarska slika

Za potrebe vaje so vzpostavili dodatno poveljniško mesto, s katerega je lahko pripadnik z nadzorom po radarski sliki upravljal in nadziral razmere v zračnem prostoru, tako za potrebe letalske kakor tudi enot zračne obrambe. Neopazni, pa vendar nepogrešljivi del vaje so bili vezisti 107. LEBA, ki so za izvedbo vzpostavili celotno komunikacijsko omrežje. Poveljnik oddelka za zveze višji vodnik Borut Kmetič je povedal, da so zagotavljali vse povezave v frekvenčnem območju VHF in UHF med enotami.

Cilji vaje so bili doseženi

Udeleženci vaje Izziv 2018 so svojo usposobljenost predstavili tudi strokovni javnosti. V spremstvu poveljnika 15. polka vojaškega letalstva polkovnika Bojana Breclja so si vajo ogledali slovenski veleposlanik v Makedoniji dr. Milan Jazbec, namestnik poveljnika sil Slovenske vojske brigadir Ernest Anželj in predstavniki makedonskega ministrstva za obrambo in vojske. Dr. Jazbec je izpostavil pomembnost slovenske podpore Makedoniji in širši regiji ter dodal: »Slovenija tako znotraj zavezništva, EU in mednarodne skupnosti kaže, kaj so podpora, pomoč in razumevanje. Razumemo razmere v Makedoniji in vemo, kako pomembni sta pomoč in podpora, saj smo podobno potrebovali že pred 14 oziroma 15 leti.« Namestnik poveljnika sil brigadir Ernest Anželj, ki je bil nad videnim navdušen, pa je dodal: »Naše zračne sile in zračna obramba lahko na terenu v praksi preizkusijo vse tisto, za kar so se usposabljali. Takšna vaja je kot češnja na torti. Ko strelci zadenejo cilj, podobno kot ti štirje na vaji, dobijo več zaupanja tako v oborožitvene sisteme kot vase. Podobno je s piloti. Z 250-kilogramsko nevodljivo bombo so zadeli tank, kar je zelo dobro. Pokazalo se je, kako bojevit je naš pilatus. Danes je v manjših vojskah pomemben vsak posameznik in če se mi lahko urimo v resničnih razmerah, s čimer imamo v Sloveniji včasih težave, je to več kot dobrodošlo. Vse, kar so prikazali naši vojaki, dokazuje njihovo profesionalnost. Znajo, zmorejo in želijo opraviti nalogo. Tisto, kar delajo, je zelo pomembno za manjše vojske.«

»Obe enoti sta svoje naloge opravili z odliko, pri čemer so piloti letal z nevodenimi bombami zaznali tudi neposredne zadetke, kar je v letalstvu prava redkost. Usposabljali so se v resničnem bojnem delovanju, pri katerem so svoje postopke in izurjenost prenesli v popolnoma novo in neznano okolje ob pomoči letalskih tehnikov in orožarjev. Na vaji smo lahko videli vrhunsko usposobljene pilote letal Pilatus PC-9M Hudournik, ki so prikazali izjemne manevrske sposobnosti in veliko bojno moč letala,« je povedal vodja vaje podpolkovnik Branko Gorše in dodal: »Lahki raketni vod zračne obrambe je na vaji Izziv 2018 prikazal taktične postopke in potrdil pripravljenost za izvedbo vseh namenskih nalog enote. Vse lansirne rakete so zadele cilj. Pripadniki Slovenske vojske so z veliko znanja in strokovnosti uspešno opravili vse zadane naloge in izzive. Pomanjkljivosti, ki so se pokazale med vajo, smo odpravili in jih bomo kot dobro prakso upoštevali pri pripravi ter izvedbi naslednjih vaj letalstva in zračne obrambe. Združeno poveljevanje in kontrola med enotami letalstva in zračne obrambe sta zelo pomembna in predstavljata enega izmed bistvenih dejavnikov pri preprečevanju t. i. prijateljskega ognja. Udeleženci vaje so bili zelo zadovoljni, saj so po več letih ponovno dobili priložnost in pokazali svoje znanje in izurjenost v resničnih razmerah delovanja.«

Nazadnje urejano na Petek, 02 November 2018 08:41

Oddajte komentar

Prepričajte se, da vnesete vse obvezne podatke, označene z zvezdico (*). HTML koda ni dovoljena.


Koledar objav

« November 2018 »
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
      1 2 3 4
5 6 7 8 9 10 11
12 13 14 15 16 17 18
19 20 21 22 23 24 25
26 27 28 29 30