Jutri bodo razgrnili predlog DPN za Letališče Edvarda Rusjana Maribor

Oceni ta prispevek
(0 glasov)
11 Nov 18
Napisal Prebrano 1202 krat
Objavljeno v Novice

Letališče Edvarda Rusjana Maribor je eno izmed treh javnih letališč v RS namenjeno mednarodnemu civilnemu zračnemu prometu in predstavlja pomemben letališki infrastrukturni objekt v državi ter enega izmed pomembnih temeljev gospodarskega razvoja.

Cilji posodobitve in dograditve Letališča Edvarda Rusjana Maribor so ob upoštevanju vseh ciljev varstva okolja naslednji: povečanje zmogljivosti za razvoj potniškega prometa in tovornega prometa, vzpostavitev varnih in visoko kakovostnih letaliških storitev, povečanje varnosti in zmanjšanje tveganja v civilnem letalstvu ter pozitiven vpliv na gospodarski razvoj v regiji. Letališče kot prometno vozlišče lahko postane eden ključnih dejavnikov globalne ekonomije njegovega zaledja. Letališka dejavnost prinaša nova delovna mesta na letališču in v bližnjih krajih, zagotavlja dober in hiter dostop do turističnih kapacitet v regiji, zagotavlja hitre poslovne prevoze in s tem večje povpraševanje po storitvah. Omogoča razvoj različnih gospodarskih panog, vezanih na prevoze, povečuje obseg in kakovost gospodarskih dejavnosti ter konkurenčnost podjetij na svetovnem trgu.

S sprejetim DPN bo možna dograditev in posodobitev letališke infrastrukture in infrastrukture navigacijskih služb zračnega prometa ter vzpostavitev mednarodnih letalskih povezav. Priprava DPN je predvidena tako v Resoluciji o nacionalnem programu razvoja civilnega letalstva v RS do leta 2020 kot tudi v Resoluciji o nacionalnem programu razvoja prometa do leta 2030. Objekti letališke infrastrukture na javnih letališčih, namenjeni mednarodnemu zračnemu prometu, in infrastruktura navigacijskih služb zračnega prometa, so objekti državnega pomena. Tovrstna infrastruktura je prostorska ureditev državnega pomena, ki se načrtuje z DPN. DPN se pripravlja v skladu z Zakonom o urejanju prostora.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor se načrtuje za referenčno kodo letališča 4E.

 

Načrtujejo se naslednje prostorske ureditve:

– letališka infrastruktura (zračni del – »airside«): podaljšanje vzletno pristajalne steze za 800 m z ureditvijo varnostnih območij ob njej (strip, resa), gradnja vozne steze s spojnicami, dograditve ploščadi (parkirni in vozni del za letala in druge letalnike), gradnja dveh ploščadi za razledenitev - protiledenitev letal, nadgraditev svetlobnih, meteoroloških in navigacijskih naprav, letališka ograja, servisne ceste, preureditev travnate steze;

– letališke stavbe (kopenski del – »landside«): potniški terminal, tovorni terminal, obstoječi kontrolni stolp, preureditev obstoječega potniškega terminala v stavbo splošnega letalstva, hangarski kompleks za letala, stavba za helikoptersko enoto, gasilska stavba in poligon za vadbo gasilcev, stavbe letališkega servisa (catering, zemeljska oskrba, energetski objekt) in skladišče za goriva;

– dovozne cest, parkirne in manipulativne površine, deviacije javnih cest in poljske poti;

– ločen sistem odvajanja padavinskih in komunalnih odpadnih voda, dograditev vodovodnega in energetskega omrežja ter omrežja elektronskih komunikacij;

– krajinske ureditve (pogozditev, renaturacija, zasaditve ipd.);

– druge ureditve povezane z načrtovanimi ureditvami (odstranitve objektov, odstranitve gozda);

– objekti in ureditve za varovanje okolja in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (ureditve za zaščito pred razlitjem nevarnih snovi, ureditve za varstvo pred požarom, drugi ukrepi za varstvo okolja in zdravje ljudi med gradnjo in obratovanjem).

Predlog rešitve načrtovanih prostorskih ureditev je bil analiziran, presojan in utemeljen z naslednjih vidikov oz. sklopov področij: prostorski, varstveni, funkcionalni in ekonomski. Kot zaključek je bila podana sintezna ocean glede ustreznosti rešitve z usmeritvami za nadaljnje načrtovanje in optimizacijo. Študija variant z utemeljitvijo rešitve je pokazala, da je načrtovana prostorska ureditev ustrezna z vseh vidikov vrednotenja: vplivi na okolje so ovrednoteni kot nebistveni ob izvedbi omilitvenih ukrepov, prostorske ureditve so prostorsko in funkcionalno primerne in izvedljive, investicija je ekonomsko upravičena.

Javne razgrnitve in javne obravnave študije variant z utemeljitvijo rešitve in okoljskega poročila

Namen javne razgrnitve je seznanitev javnosti z načrtovanimi prostorskimi ureditvami. Javna razgrnitev bo potekala od 12. novembra 2018 do 14. decembra 2018 na Direktoratu za prostor, graditev in stanovanja pri Ministrstvu za okolje in prostor, na Direktoratu za letalski in pomorski promet pri Ministrstvu za infrastrukturo in v prostorih Občin Hoče-Slivnica, Race-Fram in Miklavž na Dravskem polju.

Javna obravnava bo potekala dne 22. novembra 2018 s pričetkom ob 16. uri v Kulturnem domu Hoče. Pripombe in predlogi k razgrnjenemu gradivu se v času javne razgrnitve lahko podajo pisno na mestih javne razgrnitve, lahko se pošljejo na naslov Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska c. 48, Ljubljana ali na elektronski naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate., pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »DPN Letališče Edvarda Rusjana Maribor«. Obrazec za pripombe je na voljo na mestih javne razgrnitve in na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor.

Ministrstvo za okolje in prostor bo skupaj s pobudnikom in investitorjem Ministrstvom za infrastrukturo, v roku 60 dni preučilo pripombe in predloge javnosti in do njih zavzelo stališče, ki ga bo objavilo na svoji spletni strani in ga poslalo Občinam Hoče-Slivnica, Race-Fram in Miklavž na Dravskem polju. Utemeljene pripombe in predlogi z javne razgrnitve in obravnave bodo smiselno upoštevani v nadaljnjih fazah priprave DPN.

Vir: J.V: ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., PNZ d.o.o., Savaprojekt d.d.


Naj spomnimo, da kitajski lastnik Aerodroma Maribor, kljub pogodbenim obveznostim ni izpolnil nobene izmed obljub. Marca 2017 so napovedali vlaganja v vrednosti 300 milijonov evrov in 3000 novih delovnih mest. Podaljšali naj bi VPS, zgradili hotel, logistični center, delavnice, ... Na letališču pa naj bi že leta 2017 baziralo 27 letal, ki naj bi Maribor povezala z Beogradom, Barcelono, Londonom, Berlinom, Hamburgom, Zurichom, Splitom, ... in celo Kitajsko. Preko letališča pa naj bi potovalo milijon in pol potnikov letno. S to številko se ne more pohvaliti niti Aerodrom Ljubljana, ki je glavno slovensko letališče. Od obljub ni bilo nič. Edina letalska povezava z Antwerpnom pa je bila tudi zelo kratkotrajna.

»Aerodrom Maribor d.o.o. je od sklenitve najemne pogodbe med Aerodromom Maribor in RS 2. 3. 2017 do avgusta 2018 izpolnjeval vse obveznosti iz najemne pogodbe. Za meseca september 2018 in oktober 2018 pa ni bila plačana najemnina. Ministrstvo za infrastrukturo je zato Aerodromu Maribor 25. 9. 2018 poslalo prvi opomin za plačilo obveznosti, 17. 10. 2018 drugi opomin in 25. 10. 2018 še tretjega. Najemnik ima možnost, da poravna dolgove v roku dveh mesecev od dneva, ko ga je najemodajalec na to opozoril. Verjamemo, da bo to storil.« so za sierra5 sporočili iz Ministrstva za infrastrukturo 30. oktobra 2018 in dodali: »Aerodrom Maribor d.o.o. je kot najemnik nazadnje plačal najemnino za mesec avgust 2018. Najemnina ni bila poravnana za dva meseca (september in oktober 2018). Na mesec je najemnik dolžan plačati 98.300,00  EUR. Tako dolg za dva meseca znaša 196.600,00 EUR.« Najemnik je bil v skladu z določbami najemne pogodbe pozvan na plačilo zapadlih obveznosti dvakrat. Prvič je bil pozvan 25.9.2018, drugič pa 17.10.2018.

Aerodrom Maribor d.o.o. ni zaprosil za odlog plačila. Zaprosil pa je za državno pomoč za tekoče poslovanje obratovalcu letališča državnega pomena v skladu z Uredbo o pogojih za dodelitev pomoči letališčem državnega pomena v skupnem znesku 3.259.193 EUR za obdobje od 2018 do vključno 2020. Ministrstvo je prošnjo za dodelitev državne pomoči zavrnilo.

 

Nazadnje urejano na Nedelja, 11 November 2018 15:19

1 komentar

  • Komentiraj povezavo Uroš Kolar Torek, 13 November 2018 05:11 objavil Uroš Kolar

    Aerodrom Ljubljana bo imel v letošnjem letu cca. milijon osemsto tisoč potnikov (v letu 2017 je bilo potnikov 1,683,000).

Oddajte komentar

Prepričajte se, da vnesete vse obvezne podatke, označene z zvezdico (*). HTML koda ni dovoljena.


Koledar objav

« December 2018 »
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
          1 2
3 4 5 6 7 8 9
10 11 12 13 14 15 16
17 18 19 20 21 22 23
24 25 26 27 28 29 30
31