Psi vodiči slepih

V preteklih mesecih je Adria Airways na pobudo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije z Aerodromom Ljubljana sodelovala pri projektu usposabljanja psičke labradorke za slepo študentko iz okolice Domžal, ki večkrat potuje z letalom.

Adria Airways s pomočjo letaliških služb omogoča varno in udobno potovanje posebnim kategorijam potnikov. To so predvsem potniki, ki potrebujejo za samostojno gibanje invalidski voziček, ter slepi in gluhi potniki, poškodovanci, nosečnice, nespremljani otoci, lahko pa tudi starejše osebe, ki same težko hodijo oz. se težko vzpenjajo ali spuščajo po stopnicah.

Potniki s posebnimi potrebami
img_2869-1.jpgLetalski prevozniki skupaj z upravljavci letališč potnikom z omejeno možnostjo gibanja (angl. P assenger with reduced mobility), za katere v letalskem svetu oz. letalski terminologiji uporabljamo kratico PRM, že od nekdaj posvečajo posebno pozornost, da bi kljub omejitvam, ki jim jih povzroča potovanje brez spremljevalca, le- to potekalo čim bolj preprosto in brez težav. To so predvsem potniki, ki potrebujejo za samostojno gibanje invalidski voziček, ter slepi in gluhi potniki, poškodovanci, nosečnice, otroci brez spremstva, lahko pa tudi starejše osebe, ki same težko hodijo oz. se težko vzpenjajo ali spuščajo po stopnicah.

Mednarodne organizacije, kot so ICAO, ECAC in IATA, so v obliki priporočil podale smernice, ki so jih prevozniki povzeli v svojih internih priročnikih, in služijo kot navodila zaposlenim pri obravnavi teh potnikov. Osnova za to, da bo potnik dobil vso potrebno pomoč od odhoda pa vse do pristanka na končnem letališču, je ustrezna rezervacija z določeno kodo v skladu z dokumentom ECAC št. 30, ki facebook.jpgoznačuje vrsto potnika s posebnimi zahtevami. Zgolj za ilustracijo: koda WCHS v rezervaciji označuje potnika, ki lahko samostojno hodi le po ravnem, ne po stopnicah, lahko se premika tudi v kabini; invalidski voziček potrebuje za premikanje med letalom in terminalom, v samem terminalu ter med točko prihoda in točko odhoda na javnem delu potniškega terminala. Takšnemu potniku bo ob prijavi na let dodeljena oseba, ki mu bo pomagala pri prehodu skozi varnostno kontrolo, ob vkrcanju pa bo takšen potnik imel prednost.

Zato je zelo pomembno, da tak potnik že ob rezervaciji to jasno pove letalskemu prevozniku ali prodajnemu agentu, ki v njegovem imenu rezervira letalsko vozovnico.

V želji, da bi potniki ADR brezskrbno potovali in se na poti dobro počutili, že ob njihovi rezervaciji zbirajo potrebne informacije, na podlagi katerih določenim potnikom potrdijo rezervacijo s posebnim zahtevkom. Pri tem je potrebno tesno sodelovanje tako prodajnega agenta kot tudi potnika, saj pravočasna rezervacija in pridobitev vseh potrebnih informacij img_2992-1.jpgomogočata vsem vpletenim službam dovolj časa za ureditev vseh formalnosti. Za izpolnitev zahtevka za prevoz potnika z invalidskim vozičkom je za nemoten prevoz potrebno pripraviti poseben prostor, to pomeni, da mora oseba, ki želi peljati s seboj lasten invalidski voziček, javiti tudi podatke o invalidskem vozičku. V skladu z IATA pravili v primeru prevoza potnika s posebnih zahtevkom zaprosijo potnika za določene informacije o njegovi invalidnosti oz. mobilnosti/imobilnosti. Vedeti namreč morajo, ali lahko potnik sedi na običajnem sedežu v letalu, stopnjo invalidnosti (paraplegik, tetraplegik, ostale vrste omejitev), vrsto, velikost in težo invalidskega vozička (kar vpliva na ustrezno pripravo invalidskega vozička za transport oz. možnost sprejema glede na velikost letala). V določenih primerih je za nemoteno potovanje takšnega potnika potreben celo spremljevalec, ki bo potniku  v pomoč (npr.: na letališču, pri uporabi toaletnih prostorov, hranjenju ipd.).

Število potnikov z zmanjšano mobilnostjo na letalu je omejeno zaradi varnosti, saj posadka na krovu letala v primeru evakuacije oz. izvajanju ostalih postopkov v izrednih situacijah ne more pomagati vsem takšnim potnikom: v teh primerih za to poskrbi spremljevalec takšnega potnika ob pomoči in navodilih posadke.

Omejitve glede tipa letala:

 Tip letala Največje število potnikov, ki potrebujejo pomoč pri hoji in vkrcanjuWCHR, WCHS*
(vključno z WCHC, DEAF/BLIND)
Največje število potnikov, ki potrebujejo pomoč do sedeža v potniški kabiniWCHC, DEAF/BLIND*
CRJ 100/200 6 2
CRJ 900 8 2
Airbus A320 12 4
Boeing 737-500 12 4
     
*Tu uporabljene kratice so vzete iz dokumenta 30 ECAC, njihov pomen pa je razložen v Prilogi 1.

Opomba: čŒe ste invalidna oseba ali oseba z omejeno mobilnostjo, lahko zavrnemo sprejetje vaše rezervacije ali vam zavrnemo vkrcanje, če sta zaradi velikosti letala ali njegovih vrat vkrcanje ali prevoz fizično nemogoča.

V Adrii Airways se zavedajo, da je prevoz potnikov s posebnimi potrebami še posebno občutljive narave, zato morajo biti vsi postopki usklajeni, potrebni podatki pa na voljo vsem službam prevoznika in letališča, ki so vpomoč tem potnikov v posamezni fazi njihovega potovanja. V okviru Evropske unije Uredba št. 1107/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o pravicah invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo zavezuje upravljavce letališč, da tem potnikom pri odhodu nudijo pomoč od točke prihoda na letališče do sedeža na letalu (prav tako pri pristanku ), prevoznike pa za pomoč med samim poletom.

Psi vodiči slepih
V Sloveniji ima pravico do psa vodiča slepih vsaka zavarovana oseba, če gre za slepo osebo po definiciji slepote (3-5 skupina) z ustreznimi psihofizičnimi lastnostmi in bivalnimi pogoji.

pes_img_2896-1.jpgPraviloma naj bo slepi polnoleten in poslovno sposoben, izjeme so mladoletni kandidati, ki živijo skupaj s starši. Zavarovane osebe oziroma starši, če gre za mladoletno osebo, morajo izpolnjevati določene osebne pogoje: kot so čustvena stabilnost, kritičen odnos do zasvojenosti, sobivanje s psom pa mora kandidat sprejeti kot trajen odnos. Poleg tega mora bodoči uporabnik psa vodiča obvladati samostojno gibanje brez pomoči drugih oseb, fizično pa mora biti sposoben obvladati psa tudi v kritičnih primerih.

Kandidat mora imeti tudi pozitiven odnos do psov, imeti jih mora rad. Pes vodič je slepemu tudi družabnik, spremljevalec in prijatelj in ne le sredstvo za olajšano gibanje. S prihodom psa v hišo se mora strinjati vsa družina, saj mora pes vodič živeti v stanovanju oziroma v hiši. čŒe bo kandidat imel psa tudi v službi oziroma šoli, mora imeti ustrezno soglasje delodajalca oziroma šole. Ko slepi dobi psa, se mora udeleževati vseh oblik organiziranega usposabljanja in izpopolnjevanja, za psa vodiča slepih.

Da slepi lahko uporablja psa, morata on in pes uspešno opraviti zaključno preizkušnjo (izpit B), vsebino preizkušnje pa določi Zavod s Pravilnikom za preizkus psa vodiča slepih. Ob zaključku šolanja mora biti pes vodič star najmanj 18 mesecev in ne več kot 30 mesecev. Pes mora biti psihično stabilen, dobro vzgojen in socializiran, ravnodušen na slušne in vidne vplive iz okolja, prijazen do okolja in vodljiv.

Vaditelj, ki šola pse vodiče se mora poklicno ukvarjati s šolanjem psov, izvajalca izbere Zavod. Vaditelj mora vso delovno dobo psa po potrebi zavarovani osebi nuditi strokovno pomoč, najmanj enkrat na leto mora psa preizkusiti v domačem okolju in o tem napisati poročilo.

Preden zavarovana oseba prevzame psa, jo mora vaditelj usposabljati 15 delovnih dni, od tega najmanj pet delovnih dni v okolju, kjer živi zavarovana oseba. Usposabljanje teče po programu, ki ga izdela vaditelj in potrdi Zavod. Vaditelj mora o usposabljanju napisati poročilo in ga posredovati Zavodu.

img_2924-1.jpgAleksandra in njena črna labradorka, stara 28 mesecev sta uspešno opravili zaključno preizkušnjo oziroma izpit B, 8. maja v Ljubljani. Athena je Aleksandro vodila od ljubljanske blagovnice Nama po Slovenski cesti do Filozofske fakultete in nazaj do ljubljanske Pošte. Vreme je bilo razmeroma toplo, sončno, na pločniku je bilo razmeroma veliko ljudi, razmeroma gost je bil tudi promet po cesti. Na poti so bili številni rolkarji in kolesarji, ki so vozili v obe smeri, kar je močan zunanji dražljaj (slušni in vidni), vendar to na delo psice ni vplivalo. Precejšnja ovira med potjo so bili pokončni, kovinski  količki, ki so jih postavili ob robu pločnikov za preprečevanje vožnje vozil na pločnik. Psica je slepo mimo vseh teh količkov vodila varno.

Athenin vlek je bil dovolj enakomeren, prijazen in je imela ustrezno hitrost. Athena je psihično stabilna, na veliko, tudi močnih zunanjih vidnih in slušnih dražljajev se ni odzivala. Do tujih ljudi je prijazno ravnodušna. Lepo se je odzivala na slušne in druge znake uporabnice, obvlada povelja »Naprej!«, »Levo!«, »Desno!«, »Stoj!«, »Naprej!«. Na povelje je našla prosto klopco. Uporabnica zna uporabljati pohvalo in druge spodbude, lepo sodeluje s psico.

Slepo je Athena varno pripeljala do cilja, se pravi, do stopnic na filozofski fakulteti in jo varno pripeljala v notranjost (avlo) do proste klopi. Nakazovanje talnih ovir je bilo zanesljivo, psica se je ustavila na primerni razdalji od roba pločnika, razen v enem primeru (Gregorčičeva), kjer je nakazala pločnik malce predaleč. Pri vračanju s filozofske fakultete v enem primeru ni nakazala približno deset centimetrov od tal dvignjenega poda (pred bifejem) in se je slepa zato malce spotaknila.

img_3029-1.jpgPsica Athena je torej uspešno opravila izpit B in je usposobljena za samostojno vodenje slepe osebe. Polet z letalom v Frankfurt pa je bil del specialne preizkušnje, ki jo morata opravljati labradorka in njena uporabnica Aleksandra, ki jo bo štirinožna pomočnica spremljala tudi na njenih potovanjih z letalom. Na ta zaključni preizkus smo se s pomočjo podjetij Aerodrom Ljubljana in družbe Adria Airways dobro pripravili, saj smo pred tem opravili dva temeljita »suha« treninga, najprej z vaditeljem in potem z Aleksandro. Athenino vedenje in seveda vodenje smo v času največje gneče preizkusili v vseh letaliških prostorih, kjer se gibljejo potniki in tudi v desetih različnih letalih, s prižganimi motorji, na takšnih, ki so »mirovali«, preizkusili smo vstopanje in izstopanje v letalo in iz letala na različnih stopnicah in na koncu ocenili, da je »suhi« trening uspel. Treba pa je povedati, da je šlo za močne zunanje dražljaje (nenavaden ropot, veliko ljudi, zahtevne stopnice …), vendar je Athena vse te ovire zelo dobro obvladala. Gre sicer za prvi preizkus psa vodiča slepih v Sloveniji na letalu, čeprav imamo na področju šolanja teh psov specialistov dolgo tradicijo. Pse vodiče slepih namreč v naši državi s presledki usposabljamo že od leta 1953. Skupaj smo izšolali že več kot 80 psov vodičev, letos bomo usposobili skupaj štiri je povedal  Jože Vidic, dr. vet. med. iz skupine izvedencev za dodeljevanje psov vodičev slepih.

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije smo pri specialnem usposabljanju Athene in Aleksandre zelo veseli odličnega sodelovanja s podjetjema Aerodrom Ljubljana in Adria Airways in se številnim sodelavcem v teh podjetjih iskreno zahvaljujemo za čas in delo, ki so ga namenili našemu projektu je dodal Dr. Uroš Prelesnik.

Urjenje labradorke in preizkus
Skupina izvedencev za dodeljevanje psov vodičev slepih mora namreč ugotoviti, kako se psica odziva na nenavadne okoliščine, ki jih doslej še ni vajena. Psička se je dobro obnesla na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, zmogla je hojo po stopnicah v različne tipe naših letal in se primerno vedla v letalih. V petek, 5. junija 2009, je labradorka Athena s študentko Aleksandro tako opravila svoj zadnji preizkus v letalu Adrie Airways na letu v Frankfurt in nazaj. V Frankfurtu nas je pričakala img_3060-1.jpgSlužba za oskrbo potnikov s posebnimi potrebami. Seznanili smo se z oskrbo tranzitnih potnikov s posebnimi potrebami na frankfurtskem letališču in spoznali, kako v tranzitu poskrbijo za  pse vodnike. Služba FraCareServices GmbH je bila ustanovljena decembra 2007 in je v 51% lastništvu družbe FraPort, ki upravlja z letališčem v Frankfurtu in 49% lestništvu Lufthanse. Delujejo v terminalu 1 in 2. Zagotavljajo popolno oskrbo vseh potnikov s posebnimi potrebami. Oskrba vseh potnikov s posebnimi potrebami je brezplačna, financira pa se iz letališke takse, kjer vsak potnik v odhodu v sklopu karte plača 0,90 evra. Za potnika poskrbijo od trenutka, ko zapusti letalo pa do takrat, ko se nanj ponovno vkrca. V letu 2008 so pomagali 277.926 potnikom, kar znaša približno 1% vseh potnikov, ki potujejo preko letališča v Frankfurtu. Za letošnje leto je ocenjena številka potnikov s posebnimi potrebami 470.000.

V Aerodromu Ljubljana nimajo natančne evidence o potnikih s posebnimi potrebami, kljub temu pa za njih vestno poskrbijo. Lea Jarc iz Službe za odnose z javnostmi Aerodroma Ljubljana je povedala, da so potnikom s posebnimi potrebami na voljo brezplačna parkirna mesta v parkirni hiši, ki so vidno označena in v neposredni bližini potniškega terminala. Od tam je dostop omogočen v vse prostore letališke zgradbe razen v poslovni salon, kamor pa potnikom pomaga osebje Aerodroma Ljubljana. Potniki s posebnimi potrebami imajo rezervirano oknce za prijavo na let C1, načeloma pa se lahko čekirajo tudi na vseh ostalih okencih. Potnikom s posebnimi potrebami so na voljo tudi invalidski vozički, ki jih zaposleni na Aerodromu pripeljejo na željeno mesto in potem potnika spremljajo do letala, kjer ga prevzame osebje letalske družbe.

Aleksandra je povedala, da je Athena potrebovala nekja časa, da se je prilagodila novi lastnici. V letalu je Athena vedno ob njenih nogah, kjer jo tudi pocrklja. Sicer je Athena zelo mirna in ubogljiva. Aleksandra pa ne vidi rada, da ljudje Atheno božajo, saj potem ne opravlja svojega dela. Ob prvem letu je Aleksandro najbolj skrbelo kako bo psica odreagirala med vzletom in pristankom. A pes se ni posebej vznemirjal, zato je bila zelo vesela. Ker veliko potuje pravi, da je v Evropi zelo img_3079-1.jpgdobro poskrbljeno za potnike s posebnimi potrebami. Njene izkušnje so dobre, ideja za psa pa je prišla od inštruktorja in kasneje je interes, da bi naredili let ponudila tudi Adria. Naslednji mesec pa bo Aleksandra z labradorko že odpotovala sama. Najbolj naporno pa je bilo dejstvo, da je to sedaj njen pes, ki jo spremlja ves čas, a na njeno prisotnost se je Aleksandra že navadila.

Adriana Šelj iz Adrije pa je povedala, da za posadko pes ne predstavlja posebnega stresa, mogoče le za potnike, ki ne marajo ali pa so alergični na pse. Zato se običajno poleg potnika s posebnimi potrebami rezervira še en sedež. Običajno so to sedeži ob izhodih v sili, to je zaradi postopkov, ki jih izvaja kabinsko osebje ob izrednih situacijah in zaradi samega udobja potovanja. Za Adrio je bila to prva izkušnja, da so imeli na krovu psa vodnika. Sicer letalski prevozniki že leta omogočajo potovanje s psom vodnikom.



Fotografije: Borut Podgoršek

Video: POP TV






PRILOGA 1
Oznaka Opis
MEDA Potnik, ki ima zmanjšano mobilnost zaradi kliničnih primerov z razvito manifestacijo bolezni in potuje z dovoljenjem zdravstvenih organov.
Tak potnik je navadno socialno zavarovan v zvezi z zadevno boleznijo ali nezgodo.
STCR Potnik, ki se lahko prevaža le na nosilih. Tak potnik lahko ima ali nima socialnega ali posebnega zavarovanja.
WCHR Potnik, ki lahko hodi po stopnicah navzgor in navzdol ter se premika v kabini letala, vendar pa potrebuje invalidski voziček ali drug pripomoček za premikanje med letalom in terminalom, v terminalu ter med točko prihoda in točko odhoda na mestni strani terminala.
WCHS Potnik, ki ne more hoditi po stopnicah navzgor in navzdol, vendar pa se lahko premika v kabini letala in potrebuje invalidski voziček za premikanje med letalom in terminalom, v terminalu ter med točko prihoda in točko odhoda na mestni strani terminala.
WCHC Potnik, ki je popolnoma nepokreten, ki se lahko premika samo s pomočjo invalidskega vozička ali drugega pripomočka ter od prihoda na letališče do takrat, ko se usede v letalu ali, če je potrebno, na poseben sedež letalu, prilagojen njegovim posebnim potrebam, ves čas potrebuje pomoč, pri čemer ob prihodu ta postopek poteka v obratni smeri
BLIND Slep potnik.
DEAF Gluh ali gluhonem potnik.
DEAF/BLIND Slep in gluh potnik, ki se lahko premika samo s pomočjo spremljevalca.
MAAS Vsi drugi potniki, ki potrebujejo posebno pomoč.
DPNA Invalidni potnik z intelektualno nezmožnostjo ali razvojno prizadetostjo, ki potrebuje pomoč.