Le Bourget – Paris Air Show 2009

Letošnji letalski salon v Parizu, ki je potekal med 15. in 21. junijem, je minil v znamenju praznovanja stoletnice prvega zbora letalcev z mednarodno udeležbo, saj je ta potekal avgusta 1909 na dirkališču Betheny Plain blizu Reimsa. V sto letih smo bili priča izjemnemu razvoju letalstva in na letošnjem salonu je v letalnem programu prvič nastopil brezpilotni letalnik.

airbus_family_img_3593.jpgPrvi dan salona je bil deževen in prav nič prijazen, zato pa je bila sklenjena rekordna kupčija, s katero se je lahko pohvalil Airbus. Quatar Airways je naročil kar dvajset letal A320 in tako podvojil svojo floto. Po pogodbi, vredni 1,9 milijarde dolarjev, je Airbus skoraj podvojil svoja letošnja naročila, saj so imeli 32 letal naročenih, enajst naročil pa odpovedanih. Skupna vrednost vseh dnevnih poslov je bila 5,6 milijarde dolarjev. V primerjavi s prejšnjimi leti je številka skromna, toda v teh razmerah še kako dobrodošla. Boeing je v petih trgovalnih dneh prodal le dve letali v skupni vrednosti 153 milijonov dolarjev, Airbusu pa je do konca tedna uspelo pridobiti naročila za 58 letal v vrednosti 6,4 milijarde dolarjev in še 69 opcijskih naročil. Skupna vrednost naročil je tako dosegla 12,9 milijarde dolarjev. V primerjavi z lanskim salonom v britanskem Farnboroughu, ki je pariškemu največja konkurenca in na katerem je Airbus dobil 247 naročil za 38,7 milijarde dolarjev, Boeing pa 197 naročil za 23,1 milijarde dolarjev, je zmanjšanje precejšnje. Ob izostanku Boeingovih potniških letal sta do izraza prišla nova regionalca, in sicer Suhojev superjet SSJ100 in Antonov An-148, ki uspešno povečujeta tržni delež. Tudi Irkut je napovedal novo potniško letalo MC-21 s 150 do 210 sedeži. Računajo na 10- do 12-odstotni svetovni tržni delež.

Glede na težave A400M smo pričakovali močnejši pritisk proizvajalcev transportnih letal. In res so se na dinamičnem delu predstavili C-27J spartan in C-130J hercules ter C-17 na statičnem delu salona. Zaradi težav programa A400M bo Lockheed Martin letos naredil šestnajst herculesov, prihodnje leto 27, leta 2011 pa že 30. V Parizu so potencialnim kupcem obljubili dobavo novih letal v največ treh letih. Tudi Boeing pričakuje nova naročila za strateško transportno letalo c27j_spartan_img_3722.jpgC-17. Ameriška vojska bo mogoče naročila še osem letal, kar bi proizvodnjo podaljšalo do leta 2012, za C-17 pa se zanima tudi Indija, in sicer za deset letal. Nato, ki je naročil štiri letala C-17, bo prvega prevzel 27. julija. Vstop na trg transportnih letal že nekaj časa napoveduje tudi Embraer, ukrajinski Antonov pa upa na povpraševanje po strateškem transporterju An-70. Iz Airbusa so medtem sporočili, da pričakujejo vzlet A400M konec leta. Digitalni sistem nadzora motorja FADEC (Full Authority Digital Engine Control) proizvajalca BAe Systems, ki je bil glavni krivec za zadnji preložitvi prvega leta, naj bi bil skoraj pripravljen. Sicer so z motorjem TP400, ki bo poganjal A400M in ki ga testirajo na letalu C-130, opravili dvanajst letov in naleteli 35 ur. Motor ima za seboj 3000 ur testiranj na tleh, preden ga bodo certificirali, pa jih bo opravil še 300, nato dodatnih 800, preden bo s tal dvignil A400M. Pogajanja o usodi projekta A400M potekajo prav te dni v španski Sevilli. Predstavniki podjetja Airbus Military bodo sedmim naročnikom predstavili potek projekta in upajo, da ga bodo vsi podprli ter tako omogočili dokončanje letala, ki ga trg potrebuje. Projekt, vreden 20 milijard dolarjev, namreč zamuja tri leta. Zaradi zamud pri dobavi A400M imajo največ težav Angleži pa tudi Francozi in Nemci. Nov boj med Boeingom in Airbusom lahko pričakujemo z že tretjič ponovljenim razpisom za novo letečo cisterno za letalske sile ZDA. Posel, vreden 35 milijard dolarjev, obsega 179 letal in naj bi bil podpisan marca 2010.

m-346_img_3753.jpgZvezda letošnjega salona bi moral biti ameriški prestreznik F-22 raptor, vendar so v Pentagonu v zadnjem hipu njegovo udeležbo preprečili. Kakor kaže, bodo končali tudi njegovo proizvodnjo. Ameriški obrambni sekretar Robert Gates je namreč napovedal konec proizvodnje teh letal s proračunskim letom 2010. Na drugi strani Italijani pričakujejo naročila za svoje šolsko letalo M-346. Letos so zmagali na natečaju v UAE za 48 letal, trenutno pa si prizadevajo za posel v Singapurju. Šolska letala bodo v kratkem potrebovali tudi Avstrija, čŒile, Grčija, Poljska, Portugalska, Quatar in Savdska Arabija. Italijanom bodo konkurirala šolska letala T-50, Yak-130 in BAe hawk.

Prav v dneh salona je finsko letalstvo prevzelo prvega posodobljenega hawka od petnajstih iz serije Mk51/-A in osemnajstih iz serije Mk66. Hawke bo posodabljala finska Patria, posodobitev pa vključuje vgradnjo nove avionike cockpit 4000 podjetja CMC Electronics Cockpit, Sparrow Hawk HUD head-up-display in večnamenski zaslon LCD. Posodobljena letala bodo omogočala šolanje pilotov za letala F-18C/D superhornet, ki jih ima finsko vojaško letalstvo in ki bodo ostala v uporabi vsaj še 20 let. Tudi ruskemu Yakovljevu, ki je v začetni fazi razvoja sodeloval z Aermacchijem, ki danes ponuja M-346, podobnost med njima pa je očitna, je uspelo prodati svoje šolsko letalo Yak-130. Prvih dvanajst so naročile ruske letalske sile, prvega med njimi pa so preskusili 19. maja. Letalo je v 32 minut dolgem letu opravilo določene validacijske
Obletnice
Letos se spominjamo kar nekaj dogodkov, ki so zaznamovali življenje milijonov ljudi po vsem svetu. Pred sto leti je Louis Bleriot preletel Rokavski preliv, naš rojak Edvard Rusjan pa je prvič letel z motornim letalom v tem delu Evrope. Pred 70 leti je poletelo prvo reakcijsko letalo heinkel He-176 V1. Plinsko turbino je skonstruiral nemški inženir Hans von Ohain. Že deset let pozneje je poletelo prvo reakcijsko potniško letalo de haviland D. H. 106 comet. Testno letalo north american X-15 je pred pol stoletja doseglo hitrost 2,11 macha in višino 15.954 metrov. Marca 1969 je prvič vzletelo nadzvočno potniško letalo concorde.
preskuse, končno oceno pa mu bodo dali po obširnih testiranjih v preskusnem centru Sokol. Yak-130 je na natečaju za šolsko letalo ruskega letalstva premagal letalo Mig-AT. Poleg Rusov, ki so nabavili 12 letal, so 16 letal Yak-130 kupili tudi Alžirci, zanj pa se zanimata še Indija in Malezija. Po nekaterih ocenah naj bi Rusija kupila od 60 do 200 letal Yak-130.

Kljub recesiji se številne države še vedno odločajo za nakup novih zmogljivosti za svoje letalske sile. Sedanje flote letal se starajo in vojske potrebujejo nova učinkovitejša ter sodobnejša letala. Tokratne odločitve o nakupu novih letal so močno povezane s stanjem v gospodarstvu, ki ga vsaka država ščiti v največji meri. Proizvodnja letal se tako v veliko primerih seli kar v državo, ki je letalnike naročila. Poleg protidobav se industrija države naročnika vse močneje vključuje v proizvodne procese izdelovalca, in sicer z izdelovanjem komponent ali celo podsistemov za določene letalnike. Zadovoljstvo je tako vsaj navidezno na obeh straneh.

Schiebel S-100 camcopter
Pri vseh brezpilotnih letalnikih, ki že več let v različnih konfiguracijah in za različne potrebe krožijo nad nami, smo končno dočakali tudi premierni let brezpilotnega letalnika (unmanned aerial vehicle – UAV) na enem izmed največjih letalskih prireditev na svetu. čŒast je pripadla avstrijskemu Schieblu, ki je moral pred leti na salonu Le Bourget 2009 opraviti v treh dneh šest letov v raziskovalnem centru Istres v Franciji. V Schieblovi tovarni v okolici Dunaja izdelajo pet letalnikov na mesec. Do zdaj so naročnikom, torej vojski, predali približno 80 letalnikov, največ kar 52 v Združene arabske emirate, med sejmom pa so pridobili tudi prvega civilnega naročnika, ki bo z S-100 nadziral naftovode. S-100 lahko ostane v zraku do šest ur in pelje 25 kilogramov tovora. čŒe vzleti s 50 kilogrami tovora, se avtonomija S-100 močno zmanjša. Največja vzletna masa je 200 kilogramov, največja višina leta 5486 metrov in potovalna hitrost 102 km/h. Največja hitrost, ki jo lahko doseže S-100, je 222 km/h. Upravljata ga pilot in vodja misije, ki skrbi tudi za tovor. S-100 lahko leti v različnih režimih, in sicer ročno, samodejno in vrni se oziroma return-to-home. čŒe S-100 leti zunaj vidnega dosega podatkovnega linka, lahko operater preda letalnik drugi posadki, ki letalnik prevzame in vodi naprej. Letalnik lahko pristaja tudi na ladjah, za zdaj pa je opremljen le z dnevno oziroma nočno kamero in radarjem. Pri Schieblu si prizadevajo S-100 tudi oborožiti, načrtujejo pa še večjo izvedbo.

Fotogalerija


Video
Eurofighter