Evropski prometni ministri sprejeli rešitev za letenje v varnih conah

Evropska komisija in evropska organizacija za varnost zračne plovbe Eurocontrol sta v prizadevanjih za omilitev razmer v zračnem prometu, ki so nastale v Evropi zaradi širjenja oblaka vulkanskega prahu z Islandije, predlagala v obravnavo tri alternativne rešitve. O njih so včeraj med 16.30 in 18. uro razpravljali prometni ministri članic Evropske unije preko videokonference.

Slovenija je podprla skupen pristop k reševanju problema, posebej pa se je zavzela za fleksibilne in optimizirane rešitve, pri čemer je zagotavljanje varnosti ključnega pomena. Potrebni so sorazmerni ukrepi, saj je zaprtje celotnega zračnega prostora nesprejemljivo. Slovenija ne želi po nepotrebnem zapirati svojega zračnega prostora, saj nam tehnologija omogoča natančno spremljanje in napovedovanje gibanja oblaka vulkanskega prahu. Področje zaprtja zračnega prostora za letenje lahko natančno časovno opredelimo na podlagi satelitskih slik skupaj z ustreznim določenim območjem varovalnega pasu. Nastale razmere pa so nepredvidljive in lahko trajajo dalj časa.

canceled.jpgPrometni ministri držav članic Evropske unije so tako izbrali rešitev, ki jo je podprla tudi Slovenija in ki predvideva, da se evropske države dogovorijo o uvedbi cone prepovedanega letenja, ki je letala ne bi smela prečkati. Tako zapora zračnega prostora posamezne države ne bi blokirala prometa v drugih državah. Poleg te bo določena tudi druga cona, ki ne bo vplivala na večino letalskih operacij, čeprav bodo v njej še vedno manjše količine prašnih delcev. Režim letalskih operacij v tej coni bodo na usklajen način določili pristojni organi za letalstvo držav članic. V tretji coni, kjer ni prisotnosti prašnih delcev, pa omejitev ne bo.

Drugi dve alternativi sta bili nadaljevanje sedanjega sistema, kjer se je na nacionalni ravni določalo posamezne prepovedi letenja v določenem obsegu zračnega prostora, in pa tako imenovani ameriški model, ki predvideva, da se letalski prevozniki sami odločajo o izvajanju letalskih operacij na podlagi natančnih informacij, ki jih zagotovijo pristojne navigacijske službe zračnega prometa, kot je to na primer v navadi ob nevihtah.