V Vojašnici Cerklje ob Krki se je 30 slušateljev 18. generacije kandidatov za poklicnega gasilca iz Gasilske šole na Igu urilo v varnem delu s helikopterjem. Program je obsegal teoretični in praktični del, ki so ga vodili pripadniki 15. HEB ter LETŠ, spoznali pa so taktično-tehnične lastnosti letalnikov, tako helikopterja bell 412 kot letala pilatus PC 6, in varnostne ukrepe za delo s helikopterji. Praktično usposabljanje je potekalo v realnem okolju, tovrstna urjenja pa, kot je dejal poveljnik 15. helikopterskega bataljona major Branko Rek, zagotavljajo bolj varno in hitrejše izvajanje vseh postopkov za potrebe zaščite in reševanja v naravi.
Usposabljanja skozi vse leto Kot nam je povedal major Rek, se usposabljanja gasilcev ter drugih reševalnih skupin v okviru sistema zaščite in reševanja izvajajo skladno z letnimi načrti, ki jih vsako leto pripravi Izobraževalni center za zaščito 
in reševanje na Igu. Tovrstna urjenja potekajo tako v Cerkljah ob Krki kot na Brniku, kar je odvisno od reševalnih skupin, ki se usposabljajo. Skozi vse leto tako v 15. HEB opravijo od 18 do 20 usposabljanj z gasilci, dve do tri z gorskimi reševalci, jamarji, kinologi vodniki psov in reševalci iz vode ter dvajset usposabljanj z gorskimi reševalci letalci, kar je tudi najzahtevnejše. Ministrstvo za obrambo 15. HEB vsako leto odobri 50 ur naleta za tovrstna usposabljanja s skupinami reševalcev. Urjenja, ki trajajo en dan, potekajo predvsem na Gorenjskem, kjer je tudi največ nesreč.
Tokrat se je usposabljanja udeležilo 30 kandidatov iz Gasilske šole, ki so v okviru ukrepanja ob požarih v naravi spoznali tehnične lastnosti letalnikov in varnostne ukrepe za delo s helikopterjem. Kot je povedal major Rek, je v teoretičnem delu poudarek predvsem na varnem delu z letalniki. V okviru predavanja so 
kandidatom predstavili vse letalnike, ki trenutno letijo v Sloveniji. Spoznali so tehnične podatke o zmožnostih, ki jih ima helikopter, o njegovih zmogljivostih, nosilnosti, hitrosti in omejitvah pri tovrstnih reševanjih ali gašenju požarov. »Za delo s helikopterjem so predpisani postopki, ki preprečijo nepravilnosti ali nesreče reševalne ekipe in posadke. Kandidati se naučijo, kaj obsega njihova pomoč pri reševanju ali gašenju požarov. Predvsem pomagajo tehniku letalcu pri prenosu tovora, na primer vreče za vodo ali Bamby-backet in dodatne opreme, kot so krampi, lopate in motorne žage, ki jih gasilci uporabljajo na težko dostopnem terenu,« je povedal major Rek. 
Kandidati po teoretičnem delu pišejo krajši test, s katerim preverijo raven pridobljenega znanja. Urjenje kandidatov iz Gasilske šole je v praktičnem delu obsegalo vstopanje v lebdeči helikopter in izstopanje iz njega, pravilno razporeditev v letalniku, pomoč letalskemu tehniku pri pripravi vreče za zajemanje vode, pripravo bazena z vodo ter zajemanje vode iz bazena. Ob tem se jih seznani tudi z vsemi varnostnimi ukrepi pri delu s helikopterjem in ob morebitnem prisilnem pristanku. Kot je povedal major Rek, jih učijo delovanja na terenu, saj morajo gasilske enote prek Centra za obveščanje sporočiti helikopterski posadki vse podatke, ki so pomembni za 
gašenje. To obsega točno lokacijo požara in njegov obseg, na kakšnem terenu je požar, koliko helikopterjev potrebujejo in za kakšen namen jih potrebujejo. Kot je povedal vodja usposabljanja za uporabo zrakoplovov za zaščito, reševanje in pomoč Andrej Biaggio, so morali kandidati skozi praktično usposabljanje uspešno opraviti pet delovnih točk. Na prvi točki so vadili pripenjanje in odpenjanje vreče za gašenje na helikopter, na drugi pa so morali postaviti bazen, ki se ga postavlja na hribu in je manjši kot tisti, ki se ga uporablja za zajem vode. Helikopter vanj zlije vodo, ki jo gasilci uporabljajo za polnjenje nahrbtnih prenosnih črpalk, ki so del gasilske opreme za gašenje gozdnih in travniških požarov ter sanacijo manjših žarišč. Na tretji delovni točki so morali kandidati iz manjšega bazena zajeti vodo v nahrbtno prenosno črpalko ter jo uporabiti za dvo- in trodelne napade. čŒetrta delovna točka je bila gašenje z nahrbtnimi prenosnimi črpalkami, ko so s helikopterjem delno pogasili požar, kandidati pa so ga morali do konca pogasiti. Na peti točki so kandidati morali pomagati tehniku letalcu pri usmerjanju vreče v bazen z vodo.
Skupna urjenja za večjo varnost pri opravljanju nalog
Usposabljanje z gasilci in drugimi reševalnimi skupinami iz sistema zaščite in reševanja je pomembno tudi za posadko helikopterja, saj se skozi tovrstno urjenje učijo tudi mladi piloti, ki bi radi postali vodje posadke. Kot je povedal major Rek, se piloti skozi urjenja naučijo sprejemati odločitve in prevzemati odgovornosti za svoja dejanja, saj pri upravljanju helikopterja ob gašenju požarov ter reševanju iz gora veliko pomeni pravilna odločitev v kriznih razmerah. Najbolj pomembno pri požaru je, da pilot ne gre v dim ali ogenj, kjer je zunanja temperatura prevelika in lahko preseže maksimalno temperaturo, ki je dovoljena za delo motorjev na helikopterjih. »čŒe ne upoštevamo tega, lahko uničimo motor, kar povzroči veliko materialno škodo. V najslabšem primeru se lahko zgodi katastrofa, motorji se uničijo in moramo prisilno pristati, kar pa ni zagotovilo, da bomo preživeli.« Pomembno vlogo pri reševanju v gorah ali pri gašenju požarov imajo tudi letalski tehniki. Kot nam je povedal tehnik letalec vodnik čŒopi Purkat, je med gašenjem požarov naloga tehnikov, da usposobijo ekipo, s katero bodo delali. »Ko s posadko pridemo na prizorišče požara, nadzorujem postavitev bazena in pripravo vreče za vodo ter opozorim posadko na nevarnosti. Vreče za gašenje se pripravijo že pozimi. Največja dovoljena masa je nastavljena na 70 odstotkov nosilnosti vreče, da imajo piloti in helikopter več časa ter možnosti za hitrejše gašenje, ne da bi presegli mejne vrednosti, zaradi česar lahko poškodujejo motor ali helikopter.« Kandidate je opozoril tudi na nevarnosti pri odmetavanju vode, saj se iz vreče zlije 800 litrov, in na nihanje vreče z vodo pod helikopterjem, ki jih lahko udari. Med gašenjem letalski tehnik z vodjo intervencije komunicira z interkomom, ki je v čeladi, in jih pravilno usmerja ter sporoča lokacijo odmeta vode.
Besedilo: Nataša Oblak, Revija Slovenska vojska, Letnik XIX/6, 22. april 2011
Fotografije: Bruno Toič, Reevija Slovenska vojska
Vodnik čŒopi Purkat, tehnik letalec:
Sodeloval sem v treh intervencijah in vsakič znova je izziv, hkrati pa je tudi dober občutek, saj veš, da pomagaš ljudem. Pri gašenju požarov potrebuješ izkušnje, saj moraš znati oceniti, kdaj odvreči vodo. Uspešnost gašenja je odvisna od več dejavnikov, in sicer hitrosti helikopterja, smeri vetra ter višine, s katere mečeš vodo. Večji kot sta hitrost in višina, na večje območje se voda razprši. Pri manjšem požaru ima to večji učinek, pri večjem pa ima lahko manjši učinek in morajo gasilci z nahrbtnimi črpalkami gasiti 
Za poklic gasilca sem se odločil, ker mi je to delo izziv. Pred začetkom šolanja sem bil prostovoljni gasilec in sem opravil že kar nekaj intervencij, tako da odločitev za šolanje ni bila težka. V okviru šolanja je današnji dan najbolj zanimiv. Kot nas je pred praktičnim delom opozoril letalski tehnik, se je za najtežjega izkazal pristop do helikopterja v lebdečem položaju. Sunki vetra so močni, zato moraš paziti, da ne dobiš peska v oči. čŒe je že tu vse neslo naokoli, je verjetno v naravi še bolj nevarno, zato nam taka usposabljanja zelo koristijo.