Skupno urjenje za boljše ukrepanje ob požarih

gasilci_cerklje1.jpgV Vojašnici Cerklje ob Krki se je 30 slušateljev 18. generacije kandidatov za poklicnega gasilca iz Gasilske šole na Igu urilo v varnem delu s helikopterjem. Program je obsegal teoretični in praktični del, ki so ga vodili pripadniki 15. HEB ter LETŠ, spoznali pa so taktično-tehnične lastnosti letalnikov, tako helikopterja bell 412 kot letala pilatus PC 6, in varnostne ukrepe za delo s helikopterji. Praktično usposabljanje je potekalo v realnem okolju, tovrstna urjenja pa, kot je dejal poveljnik 15. helikopterskega bataljona major Branko Rek, zagotavljajo bolj varno in hitrejše izvajanje vseh postopkov za potrebe zaščite in reševanja v naravi.

Usposabljanja skozi vse leto Kot nam je povedal major Rek, se usposabljanja gasilcev ter drugih reševalnih skupin v okviru sistema zaščite in reševanja izvajajo skladno z letnimi načrti, ki jih vsako leto pripravi Izobraževalni center za zaščito gasilci_vstop_v_helikopter.jpgin reševanje na Igu. Tovrstna urjenja potekajo tako v Cerkljah ob Krki kot na Brniku, kar je odvisno od reševalnih skupin, ki se usposabljajo. Skozi vse leto tako v 15. HEB opravijo od 18 do 20 usposabljanj z gasilci, dve do tri z gorskimi reševalci, jamarji, kinologi vodniki psov in reševalci iz vode ter dvajset usposabljanj z gorskimi reševalci letalci, kar je tudi najzahtevnejše. Ministrstvo za obrambo 15. HEB vsako leto odobri 50 ur naleta za tovrstna usposabljanja s skupinami reševalcev. Urjenja, ki trajajo en dan, potekajo predvsem na Gorenjskem, kjer je tudi največ nesreč.

Tokrat se je usposabljanja udeležilo 30 kandidatov iz Gasilske šole, ki so v okviru ukrepanja ob požarih v naravi spoznali tehnične lastnosti letalnikov in varnostne ukrepe za delo s helikopterjem. Kot je povedal major Rek, je v teoretičnem delu poudarek predvsem na varnem delu z letalniki. V okviru predavanja so gasilci_pc6.jpgkandidatom predstavili vse letalnike, ki trenutno letijo v Sloveniji. Spoznali so tehnične podatke o zmožnostih, ki jih ima helikopter, o njegovih zmogljivostih, nosilnosti, hitrosti in omejitvah pri tovrstnih reševanjih ali gašenju požarov. »Za delo s helikopterjem so predpisani postopki, ki preprečijo nepravilnosti ali nesreče reševalne ekipe in posadke. Kandidati se naučijo, kaj obsega njihova pomoč pri reševanju ali gašenju požarov. Predvsem pomagajo tehniku letalcu pri prenosu tovora, na primer vreče za vodo ali Bamby-backet in dodatne opreme, kot so krampi, lopate in motorne žage, ki jih gasilci uporabljajo na težko dostopnem terenu,« je povedal major Rek. gasilci_cerklje2.jpgKandidati po teoretičnem delu pišejo krajši test, s katerim preverijo raven pridobljenega znanja. Urjenje kandidatov iz Gasilske šole je v praktičnem delu obsegalo vstopanje v lebdeči helikopter in izstopanje iz njega, pravilno razporeditev v letalniku, pomoč letalskemu tehniku pri pripravi vreče za zajemanje vode, pripravo bazena z vodo ter zajemanje vode iz bazena. Ob tem se jih seznani tudi z vsemi varnostnimi ukrepi pri delu s helikopterjem in ob morebitnem prisilnem pristanku. Kot je povedal major Rek, jih učijo delovanja na terenu, saj morajo gasilske enote prek Centra za obveščanje sporočiti helikopterski posadki vse podatke, ki so pomembni za andrej_biaggio.jpggašenje. To obsega točno lokacijo požara in njegov obseg, na kakšnem terenu je požar, koliko helikopterjev potrebujejo in za kakšen namen jih potrebujejo. Kot je povedal vodja usposabljanja za uporabo zrakoplovov za zaščito, reševanje in pomoč Andrej Biaggio, so morali kandidati skozi praktično usposabljanje uspešno opraviti pet delovnih točk. Na prvi točki so vadili pripenjanje in odpenjanje vreče za gašenje na helikopter, na drugi pa so morali postaviti bazen, ki se ga postavlja na hribu in je manjši kot tisti, ki se ga uporablja za zajem vode. Helikopter vanj zlije vodo, ki jo gasilci uporabljajo za polnjenje nahrbtnih prenosnih črpalk, ki so del gasilske opreme za gašenje gozdnih in travniških požarov ter sanacijo manjših žarišč. Na tretji delovni točki so morali kandidati iz manjšega bazena zajeti vodo v nahrbtno prenosno črpalko ter jo uporabiti za dvo- in trodelne napade. čŒetrta delovna točka je bila gašenje z nahrbtnimi prenosnimi črpalkami, ko so s helikopterjem delno pogasili požar, kandidati pa so ga morali do konca pogasiti. Na peti točki so kandidati morali pomagati tehniku letalcu pri usmerjanju vreče v bazen z vodo.

Skupna urjenja za večjo varnost pri opravljanju nalog
gasilci_cerklje3.jpgUsposabljanje z gasilci in drugimi reševalnimi skupinami iz sistema zaščite in reševanja je pomembno tudi za posadko helikopterja, saj se skozi tovrstno urjenje učijo tudi mladi piloti, ki bi radi postali vodje posadke. Kot je povedal major Rek, se piloti skozi urjenja naučijo sprejemati odločitve in prevzemati odgovornosti za svoja dejanja, saj pri upravljanju helikopterja ob gašenju požarov ter reševanju iz gora veliko pomeni pravilna odločitev v kriznih razmerah. Najbolj pomembno pri požaru je, da pilot ne gre v dim ali ogenj, kjer je zunanja temperatura prevelika in lahko preseže maksimalno temperaturo, ki je dovoljena za delo motorjev na helikopterjih. »čŒe ne upoštevamo tega, lahko uničimo motor, kar povzroči veliko materialno škodo. V najslabšem primeru se lahko zgodi katastrofa, motorji se uničijo in moramo prisilno pristati, kar pa ni zagotovilo, da bomo preživeli.« Pomembno vlogo pri reševanju v gorah ali pri gašenju požarov imajo tudi letalski tehniki. Kot nam je povedal tehnik letalec vodnik čŒopi Purkat, je med gašenjem požarov naloga tehnikov, da usposobijo ekipo, s katero bodo delali. »Ko s posadko pridemo na prizorišče požara, nadzorujem postavitev bazena in pripravo vreče za vodo ter opozorim posadko na nevarnosti. Vreče za gašenje se pripravijo že pozimi. Največja dovoljena masa je nastavljena na 70 odstotkov nosilnosti vreče, da imajo piloti in helikopter več časa ter možnosti za hitrejše gašenje, ne da bi presegli mejne vrednosti, zaradi česar lahko poškodujejo motor ali helikopter.« Kandidate je opozoril tudi na nevarnosti pri odmetavanju vode, saj se iz vreče zlije 800 litrov, in na nihanje vreče z vodo pod helikopterjem, ki jih lahko udari. Med gašenjem letalski tehnik z vodjo intervencije komunicira z interkomom, ki je v čeladi, in jih pravilno usmerja ter sporoča lokacijo odmeta vode.

Besedilo: Nataša Oblak, Revija Slovenska vojska, Letnik XIX/6, 22. april 2011
Fotografije: Bruno Toič, Reevija Slovenska vojska


Vodnik čŒopi Purkat, tehnik letalec:
purkat_copi.jpg
Sodeloval sem v treh intervencijah in vsakič znova je izziv, hkrati pa je tudi dober občutek, saj veš, da pomagaš ljudem. Pri gašenju požarov potrebuješ izkušnje, saj moraš znati oceniti, kdaj odvreči vodo. Uspešnost gašenja je odvisna od več dejavnikov, in sicer hitrosti helikopterja, smeri vetra ter višine, s katere mečeš vodo. Večji kot sta hitrost in višina, na večje območje se voda razprši. Pri manjšem požaru ima to večji učinek, pri večjem pa ima lahko manjši učinek in morajo gasilci z nahrbtnimi črpalkami gasiti
Jošt Kadunc, Gasilska brigada Ljubljana:
jost_kadunc.jpgZa poklic gasilca sem se odločil, ker mi je to delo izziv. Pred začetkom šolanja sem bil prostovoljni gasilec in sem opravil že kar nekaj intervencij, tako da odločitev za šolanje ni bila težka. V okviru šolanja je današnji dan najbolj zanimiv. Kot nas je pred praktičnim delom opozoril letalski tehnik, se je za najtežjega izkazal pristop do helikopterja v lebdečem položaju. Sunki vetra so močni, zato moraš paziti, da ne dobiš peska v oči. čŒe je že tu vse neslo naokoli, je verjetno v naravi še bolj nevarno, zato nam taka usposabljanja zelo koristijo.