Reševanje v gorah

kriski_podi.jpgV sredo, 21. septembra, je na vojaškem delu letališča na Brniku potekala novinarska konferenca s predstavitvijo analize dela dežurne ekipe za helikoptersko reševanje v gorah ob koncu letne sezone ter predstavitvijo zmogljivosti in opreme za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči v gorskem svetu .

Za potrebe reševanja v gorskem svetu in drugih zahtevnih terenskih razmerah je na vojaškem delu letališča Jožeta Pučnika v poletnih mesecih vsak dan v pripravljenosti dežurna posadka helikopterskega reševanja in helikopter Slovenske vojske bell 412. Dežurno posadko v helikopterju pri reševanju v gorah sestavljajo pilot, sopilot, tehnik letalec, gorski reševalec letalec, pa tudi zdravnik gorski reševalec letalec in policist.

heli_resque_01b65e7b83.jpg

Slovenska vojska se v reševanje v gorah in drugih zahtevnih terenih vključuje skladno z Uredbo o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč. Reševanje v gorah in drugih zahtevnih terenskih razmerah izvaja gorska reševalna služba (v nadaljevanju: GRS) s pomočjo državnih letalnikov, pri čemer se primarno uporabljajo letalniki oziroma helikopterji Slovenske vojske, kadar le-ti niso na voljo ali če vodja intervencije izjemoma in izrecno zaradi specifičnosti ali obsega nesreče ali reševanja ne zahteva drugače, nato pa helikopterji Letalske policijske enote, če so na voljo, skladno z Načrtom aktiviranja in uporabe državnih letalnikov za nujne naloge zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, za nujno medicinsko pomoč ter za iskanje in reševanje letalnikov. Od začetka stalnega dežurstva ekip helikopterskega reševanja v juniju je bilo v gorah izvedenih skupaj več kot 80 intervencij s helikopterjem, pri čemer je dežurna helikopterska posadka Slovenske vojske sodelovala v več kot 85 odstotkih reševalnih akcij.

Pri izvajanju reševalnih akcij v gorskem svetu se v zadnjih nekaj letih opaža predvsem porast nesreč, ki so posledica slabo pripravljenih in neprimerno opremljenih pohodnikov v gore. Med najpogostejšimi vzroki nesreč tudi v poletni sezoni so predvsem zdrsi. Glede na naravo nesreč v gorah in zahtevnost terena je dežurna posadka s helikopterji praktično nepogrešljiva pomoč reševalcem in ponesrečencem, saj skrajša čas reševanja in pot do celostne medicinske oskrbe.

heli_resque_5658db6d67.jpg

Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v veliki meri sloni na prostovoljni vključenosti državljanov v izvajanje nalog zaščite in reševanja. Tudi člani GRS reševanje v gorah in drugih težko dostopnih krajih izvajajo prostovoljno. V Sloveniji je velika posebnost to, da imamo zelo dobro razvito prostovoljstvo ter hkrati močno razvito tradicijo – in ravno gorski reševalci so lep primer povezovanja in sodelovanja prostovoljcev s profesionalnimi strukturami vojske in policije.

GRS je javna služba za zaščito, reševanje in pomoč, ki jo kot enotno javno službo na območju celotne države organizira Gorska reševalna zveza Slovenije v okviru 17 postaj GRS. Dejavnost GRS sofinancira Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, pri čemer se kot izhodišče upošteva 430 gorskih reševalcev različnih specialnosti.

Za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči je v GRS trenutno usposobljenih 15 zdravnikov gorskih reševalcev letalcev, 40 reševalcev letalcev, 16 pilotov Slovenske vojske za reševanje s helikopterji bell 412, 8 pilotov za reševanje s helikopterji AS 532 AL cougar, 9 letalcev tehnikov in 4 operaterji za delo s hidravlično dvigalko.

V letošnjem letu je bilo skupaj že 139 reševalnih akcij z uporabo helikopterja Slovenske vojske. Skupaj je bilo prepeljanih 154 ponesrečencev, število naletenih ur pa je zraslo že na 150. Zaradi lepega vremena, ki privabi ljudi v gore, je število intervencij septembra v primerjavi s preteklimi leti še posebej visoko. Tudi pretekli konec tedna je bil za dežurno posadko izredno naporen, saj se je v gorah zgodilo kar sedem nesreč, pri katerih je bila potrebna pomoč posadke helikopterskega reševanja. Povečevanje števila reševanj v gorah in helikopterskih reševalnih akcij v zadnjem času pa pomeni tudi več sredstev za  vzdrževanje stalne pripravljenosti ekipe helikopterskega reševanja. Dejstvo je, da se je tudi v tem letu z rebalansom nadaljeval trend zmanjševanja  obrambnega proračuna, saj so integralna sredstva v finančnem načrtu Ministrstva za obrambo po sprejetem rebalansu glede na finančno realizacijo v letu 2010 nižja kar za 20 odstotkov. Še posebej se krčijo sredstva, namenjena investicijam in tekočim odhodkom. Zaradi povečanega obsega naleta v reševalnih operacijah je treba tudi hitreje opravljati redna vzdrževanja helikopterjev s pogosto menjavo rezervnih delov. Zmanjševanje sredstev vpliva tudi na usposabljanje posadk in izvajanje rednih vaj, ki so nujne za varno izvajanje nalog ter za uspešno reševanje življenja poškodovancev, saj helikoptersko reševanje v gorah zahteva zelo visoko stopnjo usposobljenosti pilotov in reševalcev. Krčenje sredstev na obrambnem področju vpliva tudi na višino sredstev, namenjenih organizacijam, ki delujejo v javnem interesu, kot je GRS. 

Dežurstvo v letni sezoni 2011 poteka od 3. junija do 2. oktobra ob petkih, sobotah, nedeljah in praznikih ter julija, avgusta in prvi teden (35. teden) septembra tudi ostale dni v tednu (skupaj 90 dni). Dežurstvo se praviloma izvaja v vidnem delu dneva – v tem času je dežurna ekipa (reševalec letalec in zdravnik reševalec letalec kot člana GRS ter posadka helikopterja) v pripravljenosti na Brniku.

zavrsnica_heli_resevanje.jpgNačrt aktiviranja in uporabe državnih zrakoplovov za nujne naloge zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, za nujno medicinsko pomoč ter za iskanje in reševanje letalnikov
Po klicu poškodovanca ali nekoga v njegovi bližini na številko 112, pri čemer regijski center za obveščanje zbere najnujnejše podatke, se sproži poseben postopek za zahtevo letalnika Slovenske vojske. čŒe se aktivira letalnik Slovenske vojske za reševanje ob naravnih in drugih nesrečah ali za izvajanje nujne medicinske pomoči (HNMP), prevoz obolelih in poškodovanih do zdravstvene službe oziroma med bolnišnicami ali za iskanje in reševanje letalnikov, mora regijski center za obveščanje preveriti možnost leta pri dežurni posadki Slovenske vojske na letališču Jožeta Pučnika. Po potrditvi, da je uporaba letalnika Slovenske vojske možna, regijski center za obveščanje zahtevo skupaj s potrebnimi podatki posreduje Centru za obveščanje Republike Slovenije.

Center za obveščanje Republike Slovenije o zahtevi obvesti poveljnika Civilne zaščite Republike Slovenije ali njegovega namestnika, in generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje ali njegovega namestnika, ki za uporabo letalnika pridobita predpisano soglasje ministra za obrambo oziroma pooblaščene osebe. Poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije in generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje ali njuna namestnika pridobita predpisano soglasje ministra za obrambo. Minister za obrambo lahko skladno z Zakonom o obrambi pooblasti načelnika Generalštaba Slovenske vojske za izdajo soglasja za uporabo letalnikov Slovenske vojske.

Po pridobitvi soglasja ministra za obrambo za uporabo letalnikov, oziroma načelnika Generalštaba Slovenske vojske, če ga minister pooblasti, Center za obveščanje Republike Slovenije zahtevo posreduje Poveljniškemu centru Slovenske vojske na predpisanem obrazcu skladno s Pravilnikom o obveščanju in poročanju v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list Republike Slovenije, št. 26/08). Aktiviranje zletalnika izvede operativni dežurni Poveljniški center Slovenske vojske.


Sodelovanje SV pri helikopterski pomoči 2005-2011 (pdf)




Vir: www.mors.si