Nejc Trošt, inženir, filozof ali …

Nejc Trošt spada med tiste ljudi, ki živijo izven okvirja. Ljubezen do letalstva je povezal z oblikovanjem in se spogledal z vesoljsko arhitekturo. Abstraktno vedo želi spremeniti v realnost.
6_maribor3.jpg


Kakšno povezavo imamo Slovenci z vesoljem?
Slovenci se lahko pohvalimo s kar nekaj znanstveniki in tehnološkimi dosežki, ki danes krožijo po Zemljini orbiti. Večinoma se tega ne zavedamo ali pa o tem premalo govorimo. Upravičeno smo lahko ponosni na prvega načrtovalca – arhitekta vesoljskih postaj Hermana Potočnika Noordunga, ki je leta 1929 izdal knjigo »Problem vožnje po vesolju« in tako postal utemeljitelj in pionir vesoljske arhitekture. Govorimo o klasični vesoljski postaji v obliki torusa, ki bi z vrtenjem ustvarjala umetno gravitacijo.

nejc_trost-img_1352.jpgNa fotografiji: dr. Vladas Lašas, Sir Richard Branson in Nejc Trošt na otvoritvi Spaceport America, Oktobra 2010 v New Mexico v ZDA. V roki z osnutkom knjige Chase For Space in Noordungovo knjigo Problem vožnje po vesolju.

Kaj je tebe zaneslo v »vesolje«?
Želja po raziskovanju neznanega in neodkritega. Od nekdaj me je zanimalo letalstvo. Ko letiš je občutek svobode neopisljiv, ko pa sem izkusil breztežnost se je v meni prebudila tudi želja po spoznavanju vesolja.

Kako si povezal arhitekturo in vesolje?
Arhitektura je transdisciplinarna znanstvena veda. Današnje vesoljske postaje so konglomerat strojev, ki omogočajo bivanje in raziskovanje v izjemno skromnih razmerah znanstvenikom. Turistom, ki bodo potovali na bodoče vesoljske hotele moramo ponuditi bolj ekstrovertiran ambient, pomemben je pogled navzven, na Zemljo in zvezde. Kreiranje za bodoče vesoljske turiste, civiliste v breztežnosti bo postavilo neka nova pravila oblikovanja prostora. Še bolj bo pomembna psihologija, ergonomika, svetloba, fizična aktivnost in nenazadnje vonj, sluh in otip materialov. Arhitekt bo moral vse te faktorje združiti v smiselno celoto. To je naša naloga tudi na zemlji.

Tudi diplomsko nalogo si posvetil »vesolju«.
gs10-spaceresort300.jpgJa. Diplomska naloga nosi naslov Idejni projekt za potniški terminal – kozmodrom na letališču Edvarda Rusjana v Mariboru. Kozmodrom in letalski center, ki sem ga zasnoval bi Mariborsko letališče spravilo na svetovni zemljevid. Stres, ki bo prisoten pred samim letom je eden večjih izzivov s katerim se ukvarjajo režiserji tovrstnih letov. Arhitektura terminala, prostora za pripravo potnikov postane tako ključen element pred samim letom. To ne bi bil samo kozmodrom ampak predvsem promocijski center vesoljskih in letalskih tehnologij ter stičišče idej različnih strok. Letalstvo je postalo neke vrste rutina, avtobus današnje dobe in vesoljski podvigi bi  ponovno privabili množice na letališča.

Izdal si tudi knjigo
Knjiga Chase for space govori o fenomenu vesoljskih komercialnih poletov in njegovih vplivov na arhitekturo. Navdih zanjo sem dobil, ko sem spoznal sodobna pionirja vesoljskih poletov Burta Rutana in Sira Richarda Bronsona, ki me je lani poleti povabil na otvoritev spaceporta v Novi Mehiki. Profesor Peter Gabrijelčič, dekan Fakultete za Arhitekturo in moj mentor me je označil za inženirja,  filozofa ter norca, ki hodi izven okvirov. Takšne nore ideje, ki so na meji realnega in utopičnega potrebujejo podporo in vesel sem, da me je fakulteta podprla na tej poti. Sam se imam bolj za inženirja, čeprav se mogoče zdi obratno. Ta meja je zelo tanka.

Sodeluješ tudi z Draganom Živadinovim. Kaj imata skupnega kultura in vesolje?
Dragan Živadinov, Miha Turšič, Marko Peljhan in drugi vključeni v projekt KSEVT (Kulturno Središče Evropskih Vesoljskih Tehnologij) počnejo nekaj povsem nenavadnega in edinstvenega. Njihova platforma, ki bo hkrati tudi infrastruktura posvečena Hermanu Potočniku Noordungu v Vitanjah bo temelj kulturalizacije vesolja. To je zelo pomembna zgodba poleg znanosti in komercializacije vesolja. Te discipline lahko le skupaj tvorijo celoto. Dragan Živadinov je sicer ustvarjal prve breztežnostne gledališke predstave. Na enem od Zero G letov, ki ga je organiziral intermedijski umetnik Marko Peljhan v Zvezdnem mestu v Rusiji sem spremljal tudi slikarja Nasserja Azama, ki je kot prvi slikal na platno v breztežnostnem stanju. Takrat se je v meni prebudila želja, da bi raziskal fenomen breztežnostne arhitekture.

Dokazal si da lahko z  znanjem stopiš iz povprečja. Kaj bi sporočil tistim, ki imajo podobno nore ideje?
Vsi bi morali imeti samozavest. Tudi navidezno nesmiselne ideje morajo poskusiti uresničiti. Tudi če ideja ne bo uspela se bodo iz tega veliko naučili. Pomembno je poskusiti in se ne bati neuspeha.

5_spaceport_maribor.jpgnecj_rost_-img_3619.jpg
Fotografije in renderji: arhiv Nejca Trošta