Avgusta 2014 bo minilo sto let od odprtja - Panamskega prekopa - transportne poti, ki danes predstavlja najpomembnejšo gospodarsko dejavnost v Panami.Stoletnica bo še posebej slovesna, saj pri ACP, družbi, ki upravlja prekop, prav za 100. obletnico načrtujejo odprtje razširjenega prekopa, ki so ga začeli širiti pred petimi leti in bo omogočal plutje preko prekopa večjim ladjam.
Dela in
tenzivno potekajo vse ure v dnevu in vse dni v tednu. Zapornice bodo tokrat drsne in bodo usmerjale pretakanje vode v posebne vodohrame, kar bo omogočilo, da bo 60% sladke vode iz jezera Gatun ponovno uporabljenih. Ekosistem, ki je v prekopu v sušnih mesecih zelo ogrožen, bo tako vsaj delno rešen. Iz jezera Gatun danes v ocean namreč ob vsakem ciklu izteče 101.000m3 vode.
Panamski prekop so leta 1880 začeli graditi Francozi na čelu s Ferdinandom de Lesseps, ki se je proslavil že z izgradnjo Sueškega prekopa. V Panami, tedaj provinci Kolumbije, je naletel na njemu povsem nepoznane tropske razmere. Malarija, rumena mrzlica in druge bolezni ter nesreče so terjale 22.000 življenj. Na prekopu je skupno delalo 45.000 ljudi. Francozi so gradnjo zaradi izjemno zahtevnih geoloških del in velikih človeških žrtev po desetih letih opustili. Leta 1904 so jo nadaljevali Američani pod vodstvom Johna Findlaya Wallacea, ki si je zamislili sistem zapornic z umetnim jezerom Gatun in usekom 13km dolgega kanala Gaillard v živo skalo. Območje panamskega prekopa je najprej pripadalo Kolumbiji, nato Franciji in ZDA, dokler ga leta 1999 ni prevzela panamska vlada.
Leta 1914 je skozenj plulo 1000 ladij, lani je prekop prečkalo 14.684 plovil. Skupno je prekop v 98 letih preplulo milijon ladij. Najdražje plačilo pristojbine je znašalo 331.200 dolarjev za potniško ladjo, najmanjše pa za ekstremnega plavalca - 25 centov, medtem ko je povprečna pristojbina za prehoda prekopa 54.000 dolarjev. Plačuje se glede na maso plovila oziroma glede na število postelj na potniških ladjah. Vzdolž kanala poteka tudi železniška proga, ki je bila glavni dejavnik pri odloočitvi za gradnjo prekopa prav v Panami.
Panamski prekop sestavljajo trije sklopi zapornic z dvema vzporednima prehodoma. Na atlantski strani pri mestu Colon so zapornice Atlantic na pacifiški strani pri Panama Cityju pa zapornice Pedro Miguel in Miraflores. Prekop je dolg 82km, višinska razlika, ki jo ladje naredijo pa 26m. Ladje za pot v povprečju potrebujejo od 8-10 ur. Dnevno odpremijo 35-40 ladij. Najdaljša ladja, ki je plula skozi kanal je bila San Juan Prospector s 296m dolžine. Največji ugrez ladje je omejen na 12,6
m. Širina zapornic je 33,53m, kar je leta 1908 amriškim vojnim ladjam omogočalo plutje skozi zapornice. Vsaka od zapornic je dolga po 320m obdajajo pa jo betonske stene debele od 15m v temeljih do 3m na vrhu. Jeklene vrata zapornic so debela do dva metra in široka 19,5m ter visoka 20m.
Prav transportni sektor pa je gonilo razvoja panamskega gospodarstva. Poleg Panamskega prekopa se Panama tudi preko mednarodnega letališča Tocumen in letalske družbe COPA Airlines, ki je pred kratkim postala članica združenja Star Alliance povezuje s svetom. Letošnja gospodarska rast je ocenjena na 4%, lanska pa je bila neverjetnih 10,5%. Da je prekop, ki povezuje Atlantik in Pacifik velikega gospodarskega pomena pa dokazuje tudi sporočilo iz Nikaragve, ki prek svojega ozemlja do leta 2019 napoveduje izgradnjo in odprtje novega prekopa v dolžini 200km.
Foto: Borut Podgoršek
