Transportni sektor najpomembnejša gospodarska dejavnost v Panami

panama_city_img_7719.jpgAvgusta 2014 bo minilo sto let od odprtja - Panamskega prekopa - transportne poti, ki danes predstavlja najpomembnejšo gospodarsko dejavnost v Panami.

Stoletnica bo še posebej slovesna, saj pri ACP, družbi, ki upravlja prekop, prav za 100. obletnico načrtujejo odprtje razširjenega prekopa, ki so ga začeli širiti pred petimi leti in bo omogočal plutje preko prekopa večjim ladjam.


Dela inpanamski_prekop_img_7604.jpgtenzivno potekajo vse ure v dnevu in vse dni v tednu. Zapornice bodo tokrat drsne in bodo usmerjale pretakanje vode v posebne vodohrame, kar bo omogočilo, da bo 60% sladke vode iz jezera Gatun ponovno uporabljenih. Ekosistem, ki je v prekopu v sušnih mesecih zelo ogrožen, bo tako vsaj delno rešen. Iz jezera Gatun danes v ocean namreč ob vsakem ciklu izteče 101.000m3 vode.

panamski_prekop_img_7608.jpg

Panamski prekop so leta 1880 začeli graditi Francozi na čelu s Ferdinandom de Lesseps, ki se je proslavil že z izgradnjo Sueškega prekopa. V Panami, tedaj provinci Kolumbije, je naletel na njemu povsem nepoznane tropske razmere. Malarija, rumena mrzlica in druge bolezni ter nesreče so terjale 22.000 življenj. Na prekopu je skupno delalo 45.000 ljudi. Francozi so gradnjo zaradi izjemno zahtevnih geoloških del in velikih človeških žrtev po desetih letih opustili. Leta 1904 so jo nadaljevali Američani pod vodstvom Johna Findlaya Wallacea, ki si je zamislili sistem zapornic z umetnim jezerom Gatun in usekom 13km dolgega kanala Gaillard v živo skalo. Območje panamskega prekopa je najprej pripadalo Kolumbiji, nato Franciji in ZDA, dokler ga leta 1999 ni prevzela panamska vlada.

panamski_prekop_img_7641.jpg

Leta 1914 je skozenj plulo 1000 ladij, lani je prekop prečkalo 14.684 plovil. Skupno je prekop v 98 letih preplulo milijon ladij. Najdražje plačilo pristojbine je znašalo 331.200 dolarjev za potniško ladjo, najmanjše pa za ekstremnega plavalca - 25 centov, medtem ko je povprečna pristojbina za prehoda prekopa 54.000 dolarjev. Plačuje se glede na maso plovila oziroma glede na število postelj na potniških ladjah. Vzdolž kanala poteka tudi železniška proga, ki je bila glavni dejavnik pri odloočitvi za gradnjo prekopa prav v Panami.

panamski_prekop_img_7601.jpg

Panamski prekop sestavljajo trije sklopi zapornic z dvema vzporednima prehodoma. Na atlantski strani pri mestu Colon so zapornice Atlantic na pacifiški strani pri Panama Cityju pa zapornice Pedro Miguel in Miraflores. Prekop je dolg 82km, višinska razlika, ki jo ladje naredijo pa 26m. Ladje za pot v povprečju potrebujejo od 8-10 ur. Dnevno odpremijo 35-40 ladij. Najdaljša ladja, ki je plula skozi kanal je bila San Juan Prospector s 296m dolžine. Največji ugrez ladje je omejen na 12,6facebook.jpgm. Širina zapornic je 33,53m, kar je leta 1908 amriškim vojnim ladjam omogočalo plutje skozi zapornice. Vsaka od zapornic je dolga po 320m obdajajo pa jo betonske stene debele od 15m v temeljih do 3m na vrhu. Jeklene vrata zapornic so debela do dva metra in široka 19,5m ter visoka 20m.

avianca_taca_img_7854.jpg

Prav transportni sektor pa je gonilo razvoja panamskega gospodarstva. Poleg Panamskega prekopa se Panama tudi preko mednarodnega letališča Tocumen in letalske družbe COPA Airlines, ki je pred kratkim postala članica združenja Star Alliance povezuje s svetom. Letošnja gospodarska rast je ocenjena na 4%, lanska pa je bila neverjetnih 10,5%. Da je prekop, ki povezuje Atlantik in Pacifik velikega gospodarskega pomena pa dokazuje tudi sporočilo iz Nikaragve, ki prek svojega ozemlja do leta 2019 napoveduje izgradnjo in odprtje novega prekopa v dolžini 200km.

Foto: Borut Podgoršek

panamski_prekop_img_7597.jpg panamski_prekop_img_7565.jpgpanamski_prekop_img_7567.jpgpanamski_prekop_img_7581.jpgpanamski_prekop_img_7595.jpgpanamski_prekop_img_7596.jpg