Novi ATR 92?

V zadnjih treh letih si je francosko-italijanski proizvajalec regionalnih letal Avions de Transport Regional (ATR), s sedežem v Toulouse, zelo prizadeval pridobiti soglasje delničarjev za začetek načrtovanja 90-sedežnega dvomotornega turbopropelerskega letala, za dopolnitev svojih sedanjih 44 - in 72- sedežnih letal. ATR je v skupni lasti podjetij Finmeccanica in skupine Airbus (prej EADS), ki sta enakovredna partnerja. Ta ureditev lahko (in) ovira proces sprejemanja odločitev.

Finmeccanica, s podružnico Alenia Aermacchi, želi pridobiti več poslovnih dejavnosti in podpira zamisel o povsem novem dvomotornem turbopropelerskem letalu, ki naj bi se imenoval ATR 92. Vendar pa je vodstvo v skupini Airbus zavrnilo to zamisel, in so jo poimenovali »preveč prizadeven pristop«.

atr92.jpgAirbusov izvršni direktor Fabrice Bregier je izjavil, da ne razume takšne vneme po novem letalu. Že konec lanskega leta pa je Tom Enders, predsednik skupine Airbusa dejal, da ima projekt še zelo nizko veljavo na njegovem seznamu prednostnih nalog, kar ustvarja grenko razočaranje pri ATR.

Francosko-italijansko različno mnenje - težave čezmejne industrializacije so vrhunec v prizadevanju ATR za izgradnjo novega letala

Po ocenah skupine proizvajalcev turbopropelerskih letal, bo trg v prihodnjih 20 letih potreboval  okoli 1.100 90-sedežnih turbopropelerskih letal. Ni pričakovati, da bi na ta trg posegli več kot trije proizvajalci letal. Glavni tekmec Bombardier bo verjetno ponudil zmogljivejše letalo Q400, Kitajska se bo z močnim trgom spopadla z letalom MA700, ki ga je razvil AVIC (China Aviation Industry Corporation) in naj bi v rednem prometu poletelo leta 2019.

Kitajska ponuja 78-80-sedežno letalo s skrajšanim trupom, vendar je predvideno, da je trup možno podaljšati in s tem povečati kapaciteto letala. Slednje se lahko  izkaže kot konkurenca za letalo ATR 92, ki se bo morda kmalu uresničila. Izvršni direktor pri ATR Filippo Bagnato je trdno prepričan, da bo prišel čas za začetek novega programa.

atr92_a.jpgV zadnjih nekaj letih se je povpraševanje po turbopropelerskih letalih povečalo. Za letalo ATR 72 se je sklenilo rekordno število naročil, postopno se povečuje proizvodnja letala na približno 80 letal na leto. Po nekaj slabih letih je bila donosnost naročil vrnjena na pričakovani nivo. V vodstvu podjetja pravijo, da je potrebna naložba za razvoj novega letala relativno majhna - 1,5-2 milijardi $. Vendar pa Enders, Bregier in drugi voditelji skupine Airbus o novi naložbi niso prepričani in so ponovno poudarili, da je težko dobiti velikega komercialnega proizvajalca letal, ki ga zanima proizvodnja "malega" letala. Kataloška cena za letalo ATR 72 znaša 24.1 milijonov $, medtem ko je cena za najbolje prodajano Airbusovo letalo A320 102.8 milijonov $. Cena letala A350 je 260.9 milijonov $ in cena letala A380 dosega 414,4 milijonov $.

revijaletalo.jpg Z drugimi besedami, skupina Airbus, glede na to da je solastnik podjetja ATR, je res lahko prevelika za proizvodnjo malega letala. Vendar matična družba zavrača takšne očitke. Pred leti so se pri Airbusu izgovarjali, da so preobremenjeni z zadnjo razvojno fazo letala A380, z zahtevno začetno fazo razvoja letala A350,  ter dolgo zamudo pri razvoju vojaškega letala A400M. Skratka trdili so, da so njihovi razvojni oddelki, ki zaposlujejo na tisoče inženirjev, prezasedeni. Vendar pa to sedaj ni več res. Težave s krili na letalu A380 so bile odpravljene, letalo A350 je v fazi proizvodnje ter letalo A400M vstopa v obratovanje. Morda je začetek razvoja  novega turbopropelerskega letala preveliko breme za relativno skromne rezultate (dobiček), ki ga prinese prodaja. Zgodovina ni naklonjena ATR-ju. Na primer, ko se je britanski partner (British Aircraft Corp., predhodnik BAE Systems) začasno pridružil multi-nacionalnemu konzorciju, ki je pod okriljem EADS, so bile zavrnjene njihove zahteve za proizvodnjo dvomotornega regionalnega letala z namenom, da bi zaščitili letalo BAe-146 .

Torej kljub nastajajoči "jet manii" v tem času, ATR ostaja vodilni na trgu  turbopropelerskih letal. Vodstvo podjetja ATR, vključno z izvršnim direktorjem Bagnato, se previdno izogibajo javnim izjavam glede na odzive na njihovo zahtevo. Vendar trenutna zamrznitev ponovno kaže na to, kako težko je čezmejno evropsko industrijsko sodelovanje, tudi kadar ni političnega vmešavanja ali negativnih učinkov gospodarskega domoljubja. Prav tako bo zanimivo videti, če bo Finmeccanica lahko primer, kako odkupiti 50% delež skupine Airbus v ATR. Tako bi imeli podjetje v svoji lasti in bi imeli več svobode glede strateških odločitev. čŒeprav trenutno to ostaja politično nerodno vprašanje.

Franci Jeraj, www.revijaletalo.com