Nič ne sme biti prepuščeno naključju

Na Pokljuki je bila tudi letos vsakoletna vaja, na kateri so preverjali usklajenost odzivanja različnih služb ob letalski nesreči ali podobnem incidentu. Poudarek na letošnji vaji je bil na uporabi brezpilotnih letalnikov. V vajo so vključili tudi civilna ponudnika C-Astral z brezpilotnim letalom bramor in Mantua Model z multikopterjema.

»Ko pride do letalske nesreče, je pomembno, da dobimo prave informacije. Ko so potrjene, moramo obvestiti civilni preiskovalni organ in čim prej sklicati celotno preiskovalno komisijo,« je povedal polkovnik Mihael Klavžar, vodja Stalne komisije za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov vojaških bramor_img_7746.jpgzrakoplovov in vodja vaje Zlomljeno krilo 2014. Današnje življenje nam namreč prinaša številne ugodnosti, toda tudi nevarnosti. Delček sekunde je dovolj, da se prijetno potovanje spremeni v katastrofo. Letalske nesreče sicer niso pogoste, vendar zaradi velikega števila žrtev hitro pridejo v sredstva javnega obveščanja, veliki pa so tudi pritiski na preiskovalce.

Brezpilotno letalo pripravljajo za izvidovanje in snemanje terena.

Prvi zapisi o letenju segajo v čas grških mitoloških zgodb, o Dedalu in Ikaru, v 15. stoletju pa je sanje o letenju obudil Leonardo da Vinci. Zasnovo in izdelavo prvega uporabnega letala sta leta 1899 začela brata Wright, ki sta v naslednjih letih letela predvsem z jadralnimi letali. Dobra štiri leta pozneje sta zgradila motorno letalo Wright Flyer, s katerim se je začel razvoj motornih zrakoplovov. Danes lahko zaradi uresničenih sanj, ne le bratov Wright, temveč mnogih drugih, v zelo kratkem času varno pristanemo več tisoč kilometrov od doma, kar je mogoče tudi zaradi ljudi, ki jih bomo predstavili v tem članku.

Preverili usklajenost odzivanja služb
»Namen vaje Zlomljeno krilo 2014 je predvsem uskladiti delovanje različnih resorjev, da bomo ob morebitni nesreči natančno vedeli, kdo, kako in kdaj lahko deluje na območju nesreče. Na vaji sodelujejo tudi kolegi iz policije, ki na območju nesreče opravljajo neodvisno preiskavo po usmeritvah preiskovalnega sodnika. Njihova naloga je odkriti elemente kaznivega dejanja, naloga našega organa pa je čim prej odkriti vzrok nesreče, da bi lahko preprečili nadaljnje škodljive posledice.« Cilj preiskav o nesrečah zrakoplovov je namreč predvsem izboljšati varnost v letalstvu, pri čemer preiskovalci na multikopter_img_7755.jpgpodlagi izsledkov preiskave izdajo varnostna priporočila. Naloge, ki jih opravljajoob preiskavi, se navezujejo predvsem na preiskovanje vzrokov dogodkov, ogledno dejavnost, dokumentiranje in zavarovanje sledi, preiskovanje kaznivih dejanj ter odkrivanje osumljencev. Pri preiskavi letalskih nesreč ne sme biti nič prepuščeno naključju.

Multikopter v živo prenaša sliko v krizni štab.

»Letalo je letelo nizko, slišal sem eksplozijo.«
»Vidim črn dim severno od Svete Trojice, približno eno miljo. Vidim dva kraja nesreče, oddaljena sta od 10 do 20 metrov, na prvi lokaciji je videti nekaj kot rep letala, na drugi je verjetno trup letala, ki je v ognju,« se pilot PC-9M oglasi kontrolorju letenja, ki ga je aktiviral Združeni operativni center prek čete za nadzor in kontrolo zračnega prometa, da je dobil natančno lokacijo strmoglavljenega letala. »Kraj je popolnoma ožgan, ne morem razločiti niti tipa niti barve letala. Ni znakov življenja. Na prvi lokaciji je verjetno rep letala. Rep je zelene barve, podoben maskirnim barvam SV, na njem je slovenska zastava.«

zemljska_opstaja_uav_img_7699.jpgNačrtovanje rute brezpilotnega letalnika na zemljski postaji

Vaja Zlomljeno krilo 2014 je predvidevala trk dveh letal nad vadiščem Poček. Glavni preiskovalec je imenoval vodjo preiskave in člane skupine za zavarovanje kraja dogodka in dokaznega gradiva, ki naj bi sodelovali s preiskovalnim sodnikom, tožilcem in drugimi preiskovalnimi organi. Vodja preiskave je predstavil operativni načrt preiskave ter določil konkretne naloge preiskovalcem in drugim sodelujočim, pripadniki vojaške policije pa so zavarovali ožje območje preiskave. Po prihodu vseh udeležencev na prizorišče so sestavili krizni štab ter vzpostavili komunikacijski sistem in načrt zvez ter z brezpilotnimi helikopterji in letali izvidovali in snemali teren. »V primerjavis civilnimi letalskimi nesrečami je pri vojaških letalskih nesrečah skoraj vedno prisoten element bojnih sredstev letalske oborožitve, ki jih letala in helikopterji nosijo. Dostikrat se zgodi, da helikopterji prenašajo tudi oborožitev in opremo za druge enote Slovenske vojske,« opozori polkovnik Klavžar. »V teh primerih je treba biti posebno pazljiv, zato uporabljamo brezpilotna letala in helikopterje za prepoznavanje in določanje morebitnih eksplozivnih snovi.« Ko je vodja ogleda ugotovil, da so na kraju nesreče ubojna sredstva, je nemudoma prekinil dejavnost in obvestil glavnega preiskovalca o nevarnosti. Ta je prek Združenega operativnega centra podal zahtevo po vključitvi pirotehnikov. Ker se kraj nesreče ne sme uničiti, torej se orožje oziroma ubojna sredstva ne smejo razstreliti, morajo na kraj dogodka priti tudi letalski orožarji, ki poznajo lastnosti sredstev in jih lahko varno odstranijo. Šele po odstranitvi nevarnih sredstev lahko preiskovalci nadaljujejo ogled kraja nesreče.

multikopter_img_7769.jpg
Z multikopterjem si lahko preiskovalci ogledajo prizorišče nesreče od blizu.


Na vaji prvič uporabili upravljanje zračnega prostora
Iz posnetkov, narejenih z bramorjem, so preiskovalec_img_7773.jpgnaredili tridimenzionalni model, ki je preiskovalcem omogočil vpogled v kraj nesreče in lociranje posameznih razbitin na širšem območju, z manjšim multikopterjem pa so si od blizu ogledali ostanke letala in bojnih sredstev ter tako določili stopnjo ogroženosti. Načrt poleta je narejen tako, da zagotavlja fotografije, ki območje prekrivajo od 40- do 45-odstotno, narejene pa so v določenem časovnem razmiku.

Ko je prihod na prizorišče varen, se v delo vključijo preiskovalciletalskih nesreč.

Fotografije, ki so jih po preletu območja dobili, vsebujejo informacijo, kje je bilo letalo v trenutku nastanka slike in pod kakšnim kotom je bila slika posneta. Na vaji sta z zemeljsko postajo in kvadrokopterjem sodelovala tudi pripadnika enote brezpilotnih letal iz Novega mesta, ki spada v 1. brigado. Zaradi vključitve zračne komponente (brezpilotna letala, multikopterji in helikopter SV) v preiskavo letalske nesreče so letos prvič uvedli tudi upravljanje zračnega prostora, kar se je izkazalo kot zelo koristno oziroma nujno, saj je na območje letalske nesreče nenapovedano priletel tudi civilni helikopter.

Preiskovalci letalskih nesreč so izpostavljeni tveganjem
Običajno preiskovalci letalskih nesreč prispejo na kraj nesreče takoj za reševalci, vendarse kraju nesreče ne približajo, dokler ne odkrijejo vseh morebitnih preživelih. Kljub temu preiskovanje letalske nesreče ni brez nevarnosti, saj so pri odkrivanju, proučevanju in dokumentiranju razbitin izpostavljeni nevarnemu tovoru, vnetljivim in strupenih hlapom, ostrim predmetom, tudi boleznim. »Preiskovalci morajo obvezno imeti na sebi predpisano zaščitno opremo,« je poudaril profesor dr. Jože Balažic z Inštituta za sodno medicino. »V primerih, ko se o žrtvah ne ve prav nič, je predpisana nošnja skafandru podobne zaščite, ki prekrije tudi obuvala. Obvezni so maska, kapa, očala in rokavice, ki ne prepuščajo virusov. Dobro je, da dobimo nekaj splošnih informacij, preden gremo na teren, da lahko pripravimo ustrezno opremo, čeprav je pri nas pravilo raje več kot manj.« Na dogodek pridejo s posebnimzabojnikom, v katerem imajo spravljeno opremo. »To nam omogoča, da se lahko hitro prestavimo na kraj dpokljuka1.jpgogodka in se držimo pravil, kdaj in kdo sme vstopitina območje nesreče.«

S tridimenzionalno sliko prizorišča letalske nesreče bi lahko natančno določili smer gibanja letala, če bi letalo padlo v gozd.

Na prizorišču so tudi preiskovalci Nacionalnega forenzičnega laboratorija, ki pregledajo območje in, če gre za širše območje, navadno naredijo sektorje, v katerih natančno preiščejo vse sledi. Ob tem je pomembno slikovno dokumentiranje sledi.Z razdalje petih metroviz dveh smeri posnamejo fotografijeiste točke,da je mogoče umestiti predmet v prostor oziroma okolico. Fotografiranje iz bližine omogoči prepoznavanje predmeta, na koncu pa sledi makrofotografiranje, to je slikanje podrobnosti na predmetu oziroma truplu na prizorišču nesreče. V primerjavi z drugimi nesrečami je pri letalskih zelo pomembno slikati tudi stikala, facebook.jpg predvsem, v katero smer so bila obrnjena ob padcu,in prerez žic posameznih komponent. Vsepodatke je treba vpisativ predpisane obrazce. Kot je povedal dr. Balažic, so poškodbe žrtev drugačne kot pri drugih nesrečah, saj so sile, ki delujejo na telo ob padcu z letalom, neprimerno večje kot na primer pri avtomobilskih nesrečah. »Obstajajo številne študije, prisotne so tudi izkušnje, pri preračunavanju sil in moči njihovega delovanja na telo nam pomaga tudi moderna tehnika. Pomembenje padec letala, saj je odvisno, kako pade, kako pospeški delujejo na telo, veliko je ožganin, saj se je požaru pri zrakoplovih težko izogniti. Poškodbe so strahovite in ogenj veliko stvari uniči, tudi DNK, ki je zelo občutljiva zadeva. Dovolj je 60 blackbox.jpgstopinj, da jezapis uničen, vendar pa se pri človeku najdejo strukture, kot so na primer kosti, ki omogočijo ohranitev DNKin s tem prepoznavo, ki joje treba pri tem opraviti. Žrtve je nujno treba identificirati.čŒeprav se čudno sliši, so svojci zadovoljni, da dobijo vsaj del pokojnika inse lahko od njega poslovijo.«

čŒrna skrinjica slikana z višine 150 metrov.

Fotogalerija FB




Kakovost in povezovanje resornih organov

Vaja je vključevala tudi teoretični del, v katerem je dr. Balažic predstavil sodnomedicinsko obravnavo letalske nesreče s smrtnima žrtvama, dr. Rajmund Krivec z Instituta Jožef Stefan pa je pripravil prikaz rekonstrukcije trajektorije Malaysia Airlines Flight 370 (INMARSAT) in nelinearnost v aerodinamičnih simulacijah.Andrej Robek in Janez Nebec sta govorila o potencialnih nevarnostih pri uporabi brezpilotnih letal, sodelavci iz Nacionalnega forenzičnega laboratorija pa so predstavili način odkrivanja ponarejenih in prenarejenih dokumentov. Ob koncu vaje so sledili še predstavitev ugotovitev preiskave, analizavaje in predlogi za učenje iz izkušenj ter za izboljšave. Takšne vaje so predvsem znak dobrega sodelovanja in možnost za urjenjeodzivanja na letalske nesreče. Zlomljeno krilo po eni strani prinaša kakovost in po drugi povezuje resorne organe z različnim znanjem in zmožnostmi.

Besedilo: Nataša Oblak, revija SV

Fotografije: Borut Podgoršek in C-astral (zračni posnetki)