Panthera uspešno prestala test zvrta

panthera_vid2_img02.jpgIz Pipistrela so sporočili, da je njihovo štirisedežno letalo Panthera uspešno prestalo vse testne lete, ki jih za certifikacijo (kar se tiče zvrta) zahtevajo po programu Part-23.

Also in English

panthera_zvrt_sekvenca.jpgPipistrelovi konstruktorji so opravili odlično delo. Panthera se v zraku v vseh konfiguracijah, ki jih določata predpisa CS-23 in FAR-23 obnaša kot so predvideli (v skrajnih položajih masnega središča, v različnih položajih zakrilc, uvlečeno in izvlečeno pristajalno podvozje, polna moč motorja in v prostem teku, polni in asimetrično izpraznjeni rezervoarji, …).

Priprave na letenje

O testnih letih razmišljajo že med načrtovanjem letala so sporočili iz Pipistrela, saj ne letenje vpliva vse. Oblika, konstrukcija, komande, velikost krmilnih površin, preglednost iz kabine, vse to je pomembno in se težko naknadno spreminja.

Priprava na testno letenje je proceduralna. Določi se vse parametre letenja. Gre za načrtovanje vsakega leta posebej, načina izvajanja, višine, spremenljivk… Potrebno je vnaprejšnje načrtovanje varnostnih postopkov in opreme (na primer tri reševalna padala – eno je vgrajeno v letalo, repno padalo in pa osebna padala pilotov). Vnaprej je potrebno šolanje pilotov za izskok. Potrebno je opremiti letalo z inštrumenti za snemanje t.i. data log-a, instalacija  video opreme, opremljanje spremljevalnega letala z video opremo. Priprav je nešteto. Seveda tudi tista najbolj klasična priprava: potrebno je preveriti vreme.

Testiranje v zraku

Testiranja so potekala v koordinaciji z upravo za zaščito in reševanje RS in službami kontrole letenja nad nenaseljenimi področji, največkrat je bilo to nad morjem, nad poligonom Poček in nad Vipavsko dolino. Teste so izvajali na višinah od 2100 do 4000 metrov.

Vsega skupaj so izvedli več kot 35 letov in opravili približno 55 ur letenja. Tipičen polet je trajal med uro ter uro in pol. Delovanje sistemov so beležili s posebno opremo slovenskega proizvajalca Dewesoft (link www.dewesoft.com ), vse skupaj pa so tudi posneli. Beležili se tri vrste podatkov: numerični (t.i. »data log«), video posnetek in avdio. Numerični podatki vsebujejo hitrost letala, smer leta, višino, podatke o delovanju motorja, stanju goriva in težišča letala, še posebej pa se spremlja položaj in lega letala v prostoru, kotne hitrosti vrtenja in pospeški ter položaj krmilnih površin. Video posnetke se snema s treh pozicij: v notranjosti letala, s konice krila proti trupu ter na repu letala, po potrebi pa tudi s spremljevalnega letala. Avdio posnetek zajema komentarje pilotov. Vsi ti podatki so sinhronizirani med sabo, tako da lahko v celoti rekonstruirajo polet so sporočili iz Pipistrela.

Ker je različnih spremenljivk in kompanthera_zvrt_vid2_img03a.jpgbinacij zelo veliko (težišče, gorivo, uravnoteženost, št. potnikov… ) se je za vsako spremembo konfiguracije najprej točno določilo način testiranja, višino in tudi način reševanja v primeru neuspešnega izhoda iz zvrta. Zahtevnost se je stopnjevala in pred vsako naslednjo stopnjo se je analiziralo posnete podatke iz prejšnje., vključno z video posnetki in t.i. »data log«.

Podatke analizirajo razvojni inženirji s področja zračnega testiranja, mehanike leta, struktur in aerodinamike. Primerjajo jih s pričakovanimi rezultati in s standardi za načrtovanje letal.

Periodično se je preverjalo tudi stanje letala, saj je zvrt velika obremenitev za strukturo in sisteme. Obremenjena pa sta tudi testna pilota. Eden od testnih pilotov je bil tudi Sašo Knez, ki je opisal delo testnih pilotov. »Zdelovala naju pipistrel.jpg je vročina, ampak testi fizično niso bili zelo zahtevni, ker ima letalo zelo lepe in predvidljive lastnosti. Zvrt je sicer strm (nos je spuščen od 60 do 110 stopinj pod horizont), ampak je relativno počasen (3 sekunde za en obrat). Izvlek sva lahko delala z 3.5G, kar je za hrbtenico še zelo ugodno, prav tako so bili prečni pospeški precej majhni (do 2G).

K testiranju sva pristopila izredno resno z predpripravami. Mirko Anžel je svojo pripravljenost črpal iz svojih izkušenj, medtem ko sem se jaz v prehodnih pol leta ogromno prevrtel v raznoraznih Virusih in ALPHA-h. To je bila dobra priprava, saj se ti tipi vrtijo hitrejše in so zato fizično bolj naporni. Takšno testiranje ni nič manj in nič več kot vrhunski šport in je za ta nivo potrebno noro dosti trenirati. Za učbeniki in priročniki, s tekom, plavanjem, drugo vadbo in v kabinah letal….«

panthera_vid2_img06a.jpgVarnost

Izjemna pozornost pa je namenjena tudi varnosti. Predvsem in kot prvo poskrbijo za varnost pilotov, nato za varnost ljudi na tleh, na zadnje pa seveda tudi na varnost letala. Panthera je bila opremljena tudi s tremi padali (v repu ki bi v sili ustavilo rotacijo zvrta, osebno padalo pilota in balistično padalo za letalo).

Nenazadnje pa je potrebno biti pozoren tudi na počutje pilotov: teste sta izvajala samo, ko sta potrdila, da sta spočita in da se počutita v redu. Sašo Knez: »Mirko jih ima 72, jaz pa 32. Med nama je 40 let razlike v starosti, ampak v letalu in na zemlji delava kot ena izredno dobro usklajena posadka. Tako drug za drugega veva v kakšnem stanju sva že po zvoku dihanja v intercomu in to dodatno pomaga pri varnosti letenja.«

Ipanthera_vid2_img03.jpgvo Boscarol, direktor in lastnik Pipistrela je ob tem povedal: »Testiranja so pokazala, da ne bo potrebno na konstrukciji Panthere opraviti nobenih modifikacij. Prav tako ne bo potrebno opraviti nobenih sprememb na orodjih in kalupih. Tudi ostali sistemi ne potrebujejo nobenih dodatnih posegov, kar dokazuje, da je letalo res odlično. Izjemno je tudi dejstvo, da se je Panthera po desetih zaporednih zvrtih v manj kot enem dodatnem obratu stabilizirala le s sprostitvijo vseh krmilnih ročic.«

Zakaj je zvrt tako nevaren?

facebook.jpg Vsako letalo lahko v določeni situaciji oziroma kombinaciji pilotovega početja (na primer zaradi premajhne hitrosti in/ali nekoordiniranega letenja) pade v zvrt. Nevaren je, če se zgodi na majhni višini. Treba je upoštevati, da za vsak obrat letalo izgubi nekje 200m višine, zato je zaradi varnosti treba dobro preučiti, kaj mora pilot narediti da se reši iz zvrta, če že pade vanj. Namen tega testiranja ni zagotoviti da letalo NE pade v zvrt, temveč da se lahko iz njega vselej in predvidljivo reši. Postopki za reševanje, ki se določijo med testiranjem, se neposredno vpišejo v navodila za uporabo letala in se poučujejo na prešolanju pilotov na določen tip letala.

Fotografije: pipistrel

Video http://youtu.be/9e31q09AksA