Sestrelitve potniških letal v zadnjih desetletjih

Ameriška FAA je izdala sporočila, da prepoveduje letenje na vseh višinah nad Krimom, Dnepropetrovskim, Severno Korejo, Libijo in Severno Etiopijo. Nad Somalijo in Irakom pa prepovedujejo letenje na višinah pod 6000m. Opozorila o nevarnosti pa so izdali za letenje nad Malijem, Kongom, Jemnom, Afganistanom, Iranom, Sirijo, Sinajom (Egipt) v glavnem letalom preti nevarnost pod 7000m višine.

patriot.jpgSestrelitev malezijskega B777 je četrti primer sestrelitve potniškega letala. Nad japonskim morjem so 1. septembra 1983 Sovjeti z letalom Su-15 sestrelili korejskega jumbo jeta (KAL 007), ki je zaradi napake pilotov zašel iz načrtovane smeri in nehote priletel v Sovjetski zračni prostor. Najprej je preletel polotok Kamčatko, morje, južni konec sovjetskega otoka Sahalina, nakar je na meji mednarodnih voda sestreljeno letalo padlo v vodo. Ameriška mornarica je  3. julija sestrelila iransko letalo A300, ki je letelo nad Perzijskim zalivom. Raketo so izstrelili iz ladje Vincennes. Oktobra 2001 je ukrajinska raketa S-200 med vojaškimi vajami z neba nad čŒrnim morjem sklatila Tupoljeva Tu-154 družbe Siberian.

Kljub veliki nevarnosti prenosnih raketnih sistemov, kot so Igla pa ni znan primer, da bi potniško letalo z neba sklatili s takim orožjem. Po neuspelem napadu na Arkino letalo B757 v Mombasi 28. novembra leta 2001 je obrambna industrija močno pritisnila na letalske družbe, da bi svoja letala opremili z aktivnimi obrambnimi sistemi. Opozarjali so, da bi v primeru sestrelitve potniškega letala letalska industrija v ZDA izgubila 15 milijard dolarjev. Cilj je bil razviti obrambni sistem, ki bi stal milijon dolarjev na letalo in ne več kot 300 dolarjev za vzdrževanje na en let. Northrop Grumman in  BAE  Systems zaradi velikih stroškov razvoja sistemov Guardian in JetEye nikoli niste razvila do konca. Do danes so zabeležili še dva poskusa sestrelitve komercialnih letal s prenosnimi raketnimi sistemi in sicer v Afganistanu septembra 1984 (Afghan Airlines DC-10) in novembra 2003 (DHL A300). V zadnjih desetih letih ni zabeležen noben primer sestrelitve komercialnega letala s prenosnimi raketnimi sistemi.


Januarja 1972 je na čŒeškem padla jatova devetka. Štiri desetletja je od padca, od takrat, ko so pisali o ustaški bombi. Desetletje kasneje so tudi pri nas pisali o sestrelitvi, danes pa pišejo enkrat tako, drugič drugače, kot je pač "naravnan" tisti, ki to piše.

- Leta 1978 se je zgodila še ena po vsemu svetu odmevna sestrelitev.

Tega leta je v Parizu vzletel B-707, KAL in se preko severnega tečaja namenil najprej v Anchorage in od tam naprej v Seul. V njem je bilo nekaj manj kot sto potnikov in člani posadke letala. Med letom proti severu je pri popravku smeri bila storjena napaka in KAL je zašel v sovjetski zračni prostor. Takoj sta bila proti njemu poslana dva Su-15, eden se je izgubil, drugi pa je potniško letalo našel in kljub temu, da je Boeing prižgal vse luči, nanj izstrelil dve raketi. Ena je letalo zgrešila, druga pa je eksplodirala nad njim, močno poškodovala eno krilo, drobci so prebili tudi oplato trupa in ubili dva potnika. Prebitje trupa je povzročilo hitro dekompresijo, pilot se je pognal navzdol, obrnil in preletel Kolo ter pristal na zaledenelo jezero tam okrog 600 km severno od takratnega Leningrada. Potnike so pobrali Sovjeti. Spomnim se zračnega posnetka, kako Boeing čepi  sredi enakomerne beline jezera.

Pavel Magister


Od leta 1973 do 1984 so zabeležene sestrelitve ozkotrupnih letal B737-200 in B727 ter Tupoljev.