Klimatologi vseh dežel, združite se!

V mlajših letih, ko sem prvič slišal za izraz klimatolog, mi je to pomenilo človeka, ki proučuje zgodovino in sedanjost spreminjanja vremena, da bi ga znal čim bolj zanesljivo napovedovati. Odlično. Še bolj sem bil navdušen, ko sem kmalu po tem nekje prebral, da bo »človek v naslednjih desetletjih popolnoma obvladal vreme«.

contrails_img_5191.jpgTo je bilo v času, ko so se začela pojavljati letala s kratkimi belimi repi. Aha, sem si mislil, z vremenom eksperimentirajo. Nič slabega nisem videl v tem, nasprotno: ko bomo potrebovali sonce, si bomo naredili nebo s čim manj oblaki in ko bomo potrebovali dež … Nikoli nisem pomislil, da je vreme globalno povezan sistem – če narediš spremembo tukaj, ne veš, kako se bo izravnala nekje drugje. Še manj sem pomislil na možnosti zlorabe: tako kot koristne (bolj točno, čim manj škodljive), je mogoče iz letal posipati tudi strupene in napadalne snovi. Isto tehnologijo, ki bi lahko koristila človeštvu, je mogoče uporabiti kot orožje … Novice o obvladovanju vremena so potihoma izginile iz medijev, bele sledi za letali pa so postajale vse daljše, vse več jih je bilo in vse dalj časa so ostajale v zraku. Se počasi širile in padale proti zemlji. Oddaljene gore, prej vidne tako natančno, da bi lahko skale preštel, so postajale vse bolj meglene in nazadnje izginile. Le tu in tam se pojavijo, da ljudje podzavestno verjamejo – vse je kot nekoč. Učinka t.i. opranega zraka po dežju ni več. Namesto kristalno prozornega ozračja, ko dež spere vso umazanijo na tla – tisto, ki jo spuščamo iz avtomobilov, zasebnih kurišč in vse redkejših tovarniških dimnikov – se po dežju pojavi jeklenasta koprena. Tam, kjer sem pred leti vsak dan, tudi če je padal dež, videl največ 20 km oddaljene Karavanke (kočo na Krvavcu), danes ni več ničesar. Samo gosta koprena nekakšne srebrno kovinske barve, na katero bi lahko projiciral film.

contrails_img_5192.jpgKaj bi v takem času človek pričakoval od klimatologov? Da bodo kot eden vstali v obrambo ozračja na Slovenijo in zahtevali prepoved preletov letal, ki spuščajo nad nas takšne in drugačne kemikalije, kovine in kovinske spojine, in tako dalje. Namesto tega slišimo: vse je naravno, vse je v redu. Vraga je naravno, vraga je v redu. Šest let opazujem nebo in obnašanje letal, ki jih je vse težje videti, ker brezoblačno nebo iz modrega prehaja v belkasto barvo. čŒe množica letal, tudi 1000 in več v 24 urah vsak dan (večkratno večurno preštevanje in preračunavanje; moje opažanje) leti prenizko in prepočasi, da bi lahko bilo običajno letalo na komercialnem letu, potem je nekaj narobe. Mnoga od njih dalj časa letijo brez sledov. čŒe ne prej, pa nekje od Medvod do Ljubljane odprejo ventile kontejnerjev in začnejo spuščati svoj tovor. (Govorim o letih v smeri SZ – JV.) In tudi če bi to bilo naravno, če bi letala za pogonsko gorivo uporabljala premog in puščala za sabo oblake kot parna lokomotiva, bi še vedno pomenilo, da spuščajo nad nas snovi, ki onesnažujejo zrak, nujno potreben za dihanje, posledično pa zemljo, ki jo potrebujemo za hrano. In če povzročajo oblake, povzročajo dež, včasih mnogo dežja in uničujoče poplave. Ali pa ubijajočo sušo – odvisno od kemikalij in drugih sistemov istega projekta, na primer elektromagnetnih.

facebook.jpg Predstavljajte si slovenskega tovornjakarja, ki bi peljal po avstrijski avtocesti in za sabo puščal kilometre dolgo belo sled. Koliko časa bi njegovo predstavo gledali policisti? Bi kaj pomagalo, če bi jim zagotovil: Lučka Kajfež Bogataj je rekla, da je vse to naravno in da se bomo na klimatske spremembe morali pač navaditi … Klimatolog – človek z etiko bi povedal, kaj lahko storimo zdaj. Na primer, postavimo nekaj velikih kurišč, ki bi z dviganjem vročega zraka predrle nagrmadene umetne megle in oblake in povzročile prepih … ali karkoli inovativnega, ne vem, nisem fizik ali strokovnjak drugega ustreznega profila. čŒe pa je skrajni domet slavne klimatologinje izjava »da se bomo na vse to – in (predpostavljam) še hujše, kar prihaja – morali pač navaditi«, lahko rečemo samo to: Klimatologi vseh dežel, združite se! Ni potreben kakšen veličasten kongres. Dovolj bo miting, čim več klimatologov na čim manjšem prostoru, na kašnem stadionu … Potem bomo zbrali ljudi, ki jim je vaše »naravno dogajanje« uničilo vse. Pa jim boste razložili, v živo, iz oči v oči. čŒe bodo oni prišli s koli, bi vi morda lahko s sabo prinesli denar, ki ste ga »prislužili« v vseh teh letih. To bi lahko bil dober začetek konstruktivne poravnave.

Mnenje, pisma bralcev

Bojan Pristavec, Škofja Loka