Z Aerodromom Ljubljana potrebujemo skupno dolgoročno strategijo

Slovenski letalski prevoznik Adria Airways v zadnjih letih povečuje število potnikov, se pa prvi mož družbe Mark Anžur strinja, da bi lahko privabili še več tistih, ki odhajajo na okoliška letališča. A za to bosta nujna boljše sodelovanje z Aerodromom Ljubljana in priprava skupne dolgoročne strategije, je dejal v pogovoru za STA.

adr_anzur_mark_img_0737.jpgKakšno je poslovanje Adrie Airways v letošnjem letu?

Letošnji rezultat bo malo boljši kot lanski, gibal se bo okoli ničle, je pa to nekaj pod pričakovanji. Načrtovali smo boljši rezultat.

V Evropi je prihodek na potnika letos upadel za sedem odstotkov, kar je ogromno. To je vplivalo tudi na nas. Mi smo prihodek na potnika letos sicer nameravali znižati in s tem privabiti več potnikov, kar nam je tudi uspelo, a je bil padec prihodka precej velik.

Število potnikov se je do začetka decembra povečalo za sedem odstotkov, kolikor naj bi rast znašala tudi ob koncu leta, a se je prihodek na potnika znižal za 10 odstotkov.

Pozna se že majhen dvig cen - potnikov ni. S konkurenco se moramo zato boriti vsak dan. čŒe ne bi povečali števila potnikov in znižali stroškov, bi bili seveda precej slabši, tako pa pričakujemo rezultat okoli ničle.

Prihodnje leto načrtujemo pozitiven rezultat, 20-odstotno povečanje števila potnikov in okoli 15 odstotkov večje prihodke.

Boste pozimi potrebovali premostitveno posojilo?

Z bankami smo se že pred časom dogovorili za reprogram dolgov, za drugi ukrep pa smo dobili soglasje skupščine - prodali in vnovič najeli smo dve letali CRJ900. S tem smo uredili denarni tok za zimsko sezono. S tem denarjem bomo delno poplačali dolgove, del pa nam bo ostal za zimo.

adr_crj900_push_back_img_0992.jpg

Koliko bo potem znašal vaš kratkoročni in dolgoročni dolg skupaj?

Okoli pet do šest milijonov evrov.

Pri prodaji in vnovičnem najemu letal se je pojavil očitek, da s tem zmanjšujete premoženje družbe. Kako odgovarjate na to?

Kdor razume osnove računovodstva, ve, da ta očitek ne drži. Namesto letal dobimo denar, vrednost pa dejansko ostane enaka. Ko zapremo dolgove, imamo manjše obveznosti, premoženje družbe pa je enako.

Vam je že uspelo dobiti nazaj del potnikov, ki odhajajo na okoliška letališča?

Število potnikov, ki jih prepeljemo iz Ljubljane, bo letos višje za tri odstotke. Večji del rasti beležimo na račun drugih destinacij, predvsem Prištine in Tirane.

facebook.jpg Iz Slovenije letno odide okoli 200.000 potnikov, večinoma v Benetke. čŒe jih hočemo dobiti nazaj, potrebujemo boljši produkt, ki pa ga nimamo. Nimamo toliko destinacij, kot jih ponujajo Benetke, tudi cenovno pogosto ne pridemo zraven, kar je povezano s tem, da imamo manjša letala, ki so že v izhodišču po sedežu dražja.

čŒe izhajamo z manjšega trga, kot smo mi, je zelo težko vedno konkurirati vsem. Dejstvo pa je, da bi lahko bilo sodelovanje z Aerodromom Ljubljana v tej smeri boljše. Pričakujemo, da bomo sedli za skupno mizo in skupaj pripravili dolgoročno strategijo za to, da te potnike privabimo nazaj, ker je potencial večji, kot ga lahko trenutno izkoristimo pri nas.

lju_panorama_img_1028.jpg

Kaj vam v domačem poslovnem okolju predstavlja največje težave?

Predvsem takse in gorivo, za katerega glede na povprečje v Evropi na leto plačamo približno milijon evrov več. čŒeprav 50 odstotkov letov opravimo iz Ljubljane, letala z gorivom samo v 27 odstotkih napolnimo v Ljubljani.

V zadnjem času vam verjetno koristijo nizke cene nafte?

Seveda, učinek je kar velik. Je pa res, da to vpliva tudi na nižji prihodek na potnika. Mi si ga razlagamo z dvema dejavnikoma - nižjimi cenami goriva, zaradi katerih ima konkurenca še več prostora za zniževanje cen, in vedno večjimi kapacitetami v Evropi. Ker je denar poceni, so družbe zelo veliko investirale v nova letala, večja in bolj ekonomična.

Kaj pa tečaj evra, ki je letos precej izgubil?

To je za nas slabo, ker so naši glavni stroški, razen goriva, izraženi v dolarjih. Najemnine za letala plačujemo v dolarjih. Na bilanco pozitivno vpliva gorivo, negativno tečajne razlike, kar se na koncu nekako izravna.

lju_adr_in_petrol_img_1021.jpg

Omenili ste novo strategijo. Kako ste zadovoljni z njenim izvajanjem?

Ključna stvar naše strategije je uporaba večjih letal in manjše število letov na določenih destinacijah, kar bistveno poceni letenje. Lani smo na ta račun npr. prihranili okoli 10 milijonov evrov. V tej smeri bomo nadaljevali.

Krepiti nameravamo tudi nove baze izven Slovenije. Letos smo poleg Prištine uvedli še liniji Tirana-Frankfurt in Lodž-München. Lodž bomo prihodnje leto povezali še z Amsterdamom, iz Tirane pa bomo leteli še v Pariz in Bruselj.

Prihodnje leto iz Ljubljane uvajate novi liniji v Stockholm in Berlin. Kaj pa v letu 2016? Kateri trgi so perspektivni?

Vprašanje je, koliko bo še možnosti za širitev linij iz Ljubljane. Potencial Londona bi lahko kljub hudi konkurenci najbrž še bolje izkoristili. A tam bi najprej povečali kapaciteto, ne pa število letov. Prihodnje leto bi radi prešli na airbusa, dolgoročno pa bi radi na povezavi z letališčem Gatwick povečali tudi število letov. Nikakor pa se nočemo zaletavati. Takšna investicija je lahko zelo draga, če nimaš potnikov.

facebook.jpg Mislim, da bi morali Ljubljano dolgoročno povezati tudi s Španijo, z Madridom ali Barcelono. Lahko bi nudili povezovalne lete za Južno Ameriko, vendar bi morali po drugi strani privabiti potnike, ki bi obiskali Slovenijo. Vedno moramo gledati obe smeri. Osebno se mi zdi Madrid morda bolj zanimiv kot Barcelona, ker je večji. A o tem bomo odločali za leto 2016.

Verjetno je lahko zanimiva še kakšna dodatna povezava z Nemčijo, Düsseldorf ali Hamburg. Morda bi lahko leteli tudi v Sankt Peterburg in Milano. O tem bomo še razmislili, saj se iz Ljubljane ne bomo preveč zaletavali. Mislim, da ima Lodž v tem trenutku večjo perspektivo.

lju_push_back_img_1013.jpg

Kako ste sicer zadovoljni s sodelovanjem z Aerodromom Ljubljana in njihovim novim lastnikom? Koliko je s Fraportom trenj glede taks?

Mislim, da imamo glede taks skupen interes, da jih znižamo. Plačujemo jih sicer mi, po drugi strani pa imajo tudi oni manj potnikov, ker smo vsi skupaj dražji.

Upam, da bomo našli skupni jezik glede dolgoročne usmerjenosti k povečevanju števila potnikov. Pogajanja o tem še tečejo.

Pogovore s Fraportom ste že imeli?

Da, bili so pri nas in so se predstavili, mi pa smo jim predstavili našo strategijo in želje. Z njihove strani je prišlo pozitivno sporočilo, upam, da se bo tudi uresničilo.

Stične točke torej obstajajo?

Zagotovo. Vemo, kaj lahko naredimo. Dejstvo je, da je regija med južno Avstrijo in vzhodno Italijo zanimiva. Ljudje letijo, a je treba imeti produkt, ki pa ga mi sami težko razvijamo oz. ga ne moremo tako hitro, kot bi ga lahko skupaj, če bi bilo tudi letališče pripravljeno prevzeti malo več tveganja.

lju_img_1034.jpg

Slovenski državni holding v prvi polovici naslednjega leta načrtuje vnovičen začetek postopka prodaje Adrie Airways. Kakšnega lastnika bi si vi želeli? Je realno, da bi kupca sploh našli?

Ena težava je v tem, da lahko družba izven EU v letalskem prevozniku iz unije prevzame največ 49-odstotni lastniški delež. Tukaj smo omejeni, zato je po mojem mnenju realno pričakovati, da dobimo nekoga iz Evrope.

facebook.jpg Tukaj pa se izbira precej selekcionira. Tradicionalne letalske družbe se bolj ukvarjajo same s sabo, kot pa da bi investirale. Najverjetneje smo zanimivi za kakšnega finančnega investitorja, kar bi bilo za nas dobro, kar ga bomo pridobili tako, da bo verjel v našo zgodbo. Videti mora svoj donos. Dejstvo je, da ni lahko doseči donosnost letalske družbe, se pa da.

Želeli bi si nekoga, ki bi bil kapitalsko močan, ki bi nam omogočil, da se lahko bolj usmerimo v razvoj in da imamo bolj proste roke pri financah, da lahko več investiramo in malo več tvegamo.

Še vedno pa ostajate pri oceni, da lahko preživite tudi brez strateškega partnerja?

Seveda.

Pogovarjala se je Franja Zagorc, STA ✈