Slovenska letalska industrija tudi v 2015 v znamenju privatizacijskih postopkov

Slovenska letalska industrija je letos poskrbela za najodmevnejšo privatizacijsko zgodbo v Sloveniji. Aerodrom Ljubljana, ki upravlja največje letališče v državi, je dobil tujega lastnika, podobno pa bi se lahko kmalu zgodilo tudi z Adrio Airways in Adrio Airways Tehniko. V letalstvu bo torej tudi leto 2015 v znamenju (poskusov) privatizacije.

Aerodrom Ljubljana še usklajuje načrte s Frap
lju_adr_zimska.jpgortom
V Aerodromu, ki je v skoraj 100-odstotni lasti nemškega Fraporta, letošnje poslovanje ocenjujejo kot dobro. V prvih desetih mesecih so ustvarili 3,7 milijona evrov čistega dobička, kar je zaradi slabitve naložbe v družbo za vzdrževanje letal Adrio Airways Tehniko (AAT) 37,8 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Število potnikov in obseg tovora so povečali na 1,17 milijona oziroma 15.824 ton.

V družbi opažajo, da je konkurenca v regiji velika, tekma med letališči pa vedno ostrejša. Nadaljuje se konsolidacija letalskih prevoznikov in letališč, panogo pa zaznamuje tudi odpiranje prometnih tokov proti Vzhodu, so pojasnili za STA.

Kakšni so njihovi načrti glede vlaganj, v Aerodromu ne navajajo, saj jih še usklajujejo z lastnikom. Z njim, kot pravijo, intenzivno in dobro sodelujejo.

facebook.jpg So pa razkrili nekaj novosti v ponudbi letov. Švicarski prevoznik Swiss bo začel spomladi prihodnje leto enkrat dnevno leteti na liniji Ljubljana-Zürich.

Adria bo začela leteti v Stockholm in Berlin, Turkish Airlines bo v Carigrad namesto sedemkrat letel desetkrat tedensko, Air Serbia pa je začela med Beogradom in Ljubljano decembra namesto enkrat leteli dvakrat dnevno. Največji potencial za vzpostavitev novih povezav zaznavajo v severni Nemčiji, Skandinaviji in na Iberskem polotoku.

V Fraportu na vprašanja STA niso odgovorili.

Adria Airways tokrat vendarle v tuje roke?
Potem ko je Aerodrom letos dobil novega lastnika, se nov postopek prodaje obeta tudi za Adrio, ki je na seznamu 15 podjetij, predvidenih za privatizacijo. V Slovenskem državnem holdingu, ki upravlja skoraj 70-odstotni delež države v letalskem prevozniku, začetek postopka prodaje predvidevajo v prvi polovici 2015.

lju_easy_zimska.jpgPrvi mož Adrie Mark Anžur se glede na omejitve evropske zakonodaje zaveda, da je realno pričakovati kupca iz Evrope. "Tukaj pa se izbira precej selekcionira. Tradicionalne letalske družbe se bolj ukvarjajo same s sabo, kot pa da bi investirale," je dejal v pogovoru za STA. Meni, da so najverjetneje zanimivi za kakšnega finančnega investitorja, kar se mu ne zdi slabo.

Adria je lani ustvarila 1,15 milijona evrov dobička iz poslovanja in 2,87 milijona evrov čiste izgube, z njimi pa je potovalo 1.026.802 potnikov.

Letos so do konca oktobra prepeljali 960.800 potnikov. Anžur ob približno sedem odstotkov večjem številu potnikov letos pričakuje rezultat okoli ničle, zaveda pa se, da bo zahtevno tudi leto 2015. Takrat naj bi ob približno 15-odstotnem povečanju prihodkov poslovali pozitivno, število potnikov pa želijo povečati za 20 odstotkov.

facebook.jpg Adria še naprej racionalizira floto, zmanjšuje število letov in leti z večjimi letali. "Te sedeže je treba zdaj prodati. To je tveganje, ki ga imamo v letu 2015. Na tem področju bo zagotovo kar težko leto," je dejal Anžur, ki je z nakupi vozovnic za prihodnje leto zaenkrat sicer zadovoljen.

Tudi Adrii Airways Tehniki se kmalu obeta nov lastnik
Na seznamu za privatizacijo je tudi AAT, ki je v lasti Aerodroma in državne Posebne družbe za podjetniško svetovanje. Lastnika sta prejela dve zavezujoči ponudbi za nakup družbe, a postopek letos še ne bo končan.

lju_zimska_terminal.jpgGlavni izvršni direktor AAT Maks Pele je za STA dejal, da bi si za novega lastnika želeli nekoga iz panoge, "torej nekoga z vsebino", kar bi omogočilo sinergije na več področjih.

facebook.jpg "Zaradi tega prihodnost AAT ne bi bila tako na 'prepihu' kot sicer. Opažamo, da se trg na področju vzdrževanja in popravila letal konsolidira oz. zapira v večje sisteme," je povedal.

AAT je lani ustvarila 20,7 milijona evrov prihodkov in 900.000 evrov čistega dobička, letos pa pričakujejo dobrih 18 milijadr_zimska_repi.jpgonov evrov prihodkov in minimalen dobiček ali rezultat okoli ničle.

Potem ko so lani dosegli poslovni preobrat, njihove kapacitete pa so bile v celoti zasedene preko celega leta, so letos v polni meri občutili sezonskost dejavnosti.

"Nauk letošnjega leta je, da moramo biti v prihodnje pripravljeni na morebitni ponovni pojav sezonskosti s tem, da se bo podjetje sposobno stroškovno bolj prilagoditi situaciji na trgu," je pojasnil.

Polno zasedeni so bili le v prvem in zadnjem četrtletju, med razlogi za nezapolnjenost kapacitet pa je Pele denimo navedel tudi izpad projektov zaradi slabših varnostnih razmer v Libiji in Iraku.

Pele kljub vsem težavam letošnje poslovanje ocenjuje kot uspešno. čŒeprav načrt AAT za leto 2015 še ni potrjen in dokončen, prihodnje leto pričakuje stabilizacijo poslovanja in pozitiven zaključek leta.