Posvet o varnosti letenja

Predpisi v letalstvu so večinoma napisani s krvjo. Prav zato je vsakoletni strokovni posvet o varnosti letenja v Slovenski vojski postal temelj za sistematično izboljšavo varnosti letenja.

pc9_trk_s_ptico_img_0887.jpgKonference o varnosti letenja v SV, na katerih so poleg pilotov sodelovali tudi drugi pomembni subjekti varnosti letenja, je prvi organiziral oddelek za nadzor plovnosti in varnost letenja (ONPVL), ki je bil kot najvišji letalski strokovni organ Generalštaba SV pravni predhodnik vojaškega letalskega organa (VLO). Strokovno osebje ONPVL je bilo tudi jedro vojaškega letalskega preiskovalnega organa, ki je od leta 2011 samostojna organizacijska enota na prvi ravni Ministrstva za obrambo. Takšna organizacijska umeščenost zagotavlja zakonsko zahtevano neodvisnost preiskovalcev za nemoteno in učinkovito opravljanje poslanstva letalskega preiskovalnega organa.

Zdaj tovrstne posvete organizira vojaški letalski organ (VLO) v sodelovanju s 15. polkom vojaškega letalstva (15. PVL), da se vsi udeleženi seznanijo z varnostnim stanjem v letalskih enotah SV v tekočem letu. Na posvetu sodelujejo častniki za varnost letenja iz vseh letalskih enot Slovenske vojske, pridružijo pa se jim tudi predstavniki Službe za preiskovanje letalskih nesreč in graf_nesrec_in_incidentov_d0_2014.jpgincidentov vojaških zrakoplovov (SPLNI VZ) ter predstavnik Kontrole zračnega prometa Slovenije (KZPS). Načelnik vojaškega letalskega organa polkovnik Blaž Pavlin, ki je vodil posvet, je povedal: »Namen teh posvetov je, da si izmenjamo podatke. Da slišimo, kaj se je zgodilo, in da vidimo, na katere incidente je vplival človeški, tehnični oziroma drugi dejavnik. Glede na ugotovljeno pripravimo predpise, da se take in podobne napake ne bi ponavljale. Tako poskušamo zagotoviti čim višjo varnost v zračnem prostoru Republike Slovenije.«

Leta 2014 je bilo prijavljenih 39 incidentov (incident report – IR). Do začetka decembra 2014, ko je bil posvet o varnosti letenja pa 36 IR. Najpogostejše so bile tehnične napake (18), sledili so incidenti zaradi človeškega dejavnika (7) in trki s pticami (7). Piloti so prijavili tudi osvetljevanje z laserji (3). Zgodil se je še incident izpada električne energije v kontrolnem stolpu na letališču v Cerkljah ob Krki in 19-krat so dobili prijavo o nizkem letenju. Vsi incidenti in prijave razen osvetljevanje z laserji so bili raziskani. Poveljnik pc9_trk_s_ptico_img_0896.jpg15. PVL podpolkovnik Bojan Brecelj je povedal: »Kot poveljnik ocenjujem, da je varnost letenja v 15. polku dobra. Dobra je zaradi strokovnosti in znanja vsakega posameznika, ki tukaj deluje, dobra je zato, ker nam je uspelo vzpostaviti sistem, ki vključuje ne le pilote, temveč tudi vse odgovorne za varnost letenja, torej letalsko bazo, 16. CNKZP in vse službe na letališču.« Kljub temu so še vedno mogoče izboljšave, saj vse enote nimajo častnika za varnost letenja ali pa niso dovolj dobro izobraženi in usposobljeni.

Incidenti

Po statistiki se je število incidentov v zadnjih letih povečalo. Ali se je res? Podpolkovnik Bojan Brecelj o tem pravi: »Število incidentov se povečuje. To je uspeh sistema, saj je to število incidentov, o katerih se poroča. Že statistika kaže, da je bilo teh incidentov v preteklosti več, vendar se je o njih manj poročalo.« Z njim se strinja polkovnik Blaž Pavlin, ki je povedal, da na posvetih o varnosti v letenju pozivajo, da rebro_bell412_img_0138.jpgposadke in drugo osebje incidente javljajo, in dodal: »čŒe mi nimamo podatkov o incidentu, ne moremo ukrepati, zato ozaveščamo vse sodelujoče od letalskih posadk in vzdrževalcev letalnikov do tehničnega osebja, ki dela na letališču. Pozivamo jih, da če opazijo neki dogodek, ki lahko ogrozi varnost letenja, naj o tem poročajo, zato da mi lahko ukrepamo naprej. Naš cilj je preventivno ukrepati, da se dogodki ne bi ponavljali.«

rebro_bell_412_img_0181.jpgStatistično gledano se zgodi trikrat več incidentov, kot jih prijavijo, saj se veliko ljudi ne želi osebno izpostavljati in priznati svoje napake. Prav iz teh napak bi se lahko največ naučili in preprečili ponovitev podobnih napak, zaradi katerih bi lahko nekdo drugi umrl. Posadke zelo redko javljajo incidente, v katerih se letalniki niso fizično poškodovali. Poleg incidentov zaradi človeškega dejavnika izstopajo tudi incidenti zaradi tehničnega dejavnika. »Po statistiki incidentov in tehničnih poročilih je jasno, da se število tehničnih okvar povečuje. Tehnične okvare do zdaj niso bistveno vplivale na incidente ali nesreče, saj so bile pravočasno odkrite in odpravljene. Težava je, da se število teh okvar povečuje, pojavljajo pa se tudi konstrukcijske okvare,« je povedal Brecelj. Zaradi čezmerne obrabe ležajev v motorju helikopterja bell 412 so morali na servis poslati en motor. Pojavile so se še razpoke na vertikalnem stabilizatorju bella 412, kar pomeni, da se tehnične okvare pojavljajo pri osnovnih sklopih, kar je posledica starosti letalnikov.

egypt-laser-copter-001.jpgNevarni laserji

Na posvetu so izpostavili tudi veliko težavo z osvetljevanjem posadk z laserji. čŒastnik za varnost letenja v 15. PVL major Janez Gaube je povedal, da so laserji nevarni, ker imajo veliko izhodno moč. To pomeni, da v primeru, ko storilci z laserjem svetijo v pilotsko kabino letalnika, lahko poškodujejo vid pilota ali članov posadke letalnika. Pilot lahko izgubi vid in s tem nadzor nad letalnikom, kar lahko povzroči letalsko nesrečo. Osvetljevanje z laserji je težava po celotni Evropi, v Sloveniji pa se število tega kaznivega dejanja povečuje. Gre za zelo nevarno neodgovorno dejanje posameznikov, ki se ne zavedajo možnih posledic. Posadke helikopterjev osvetljujejo celo med pristanki na heliportu UKC med opravljanjem medicinskih letov, s katerimi rešujejo laserji.jpgživljenja. Te incidente preiskuje tudi Policija, ki ne vodi podatkov o prijavah osvetljevanja z laserjem, obravnavala pa je nekaj primerov na območjih policijskih uprav v Ljubljani in Kranju. V vseh primerih je šlo za sum kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. Ob tem na Policiji svetujejo, da naj se ti primeri osvetljevanja prijavljajo. Problematike se zavedajo tudi na Javni agenciji za civilno letalstvo RS (CAA), na kateri pravijo, da je postavitev ali aktiviranje naprave oziroma sistema, ki deluje na letališču in bi lahko povzročal motnje oziroma oviral zračni promet, facebook.jpg skladno z Zakonom o letalstvu prekršek, za katerega je zagrožena globa. »Å½al ugotavljamo, da se stanje na tem področju leta 2014 v primerjavi z letom prej ni izboljšalo, saj opažamo za približno 35 odstotkov več primerov,« je sporočila predstavnica za odnose z javnostmi na CAA Polona Vagaja Hribar in dodala, da je bilo leta 2013 17 tovrstnih prijav, leta 2014 pa 23. V ZDA so od leta 2005 obravnavali več kot 17.000 prijav osvetljevanja z laserji. Storilci, ki so jim lahko dokazali to kaznivo dejanje, so bili obsojeni na večletne zaporne kazni.

cougar_as532al.jpgVarnost v letalstvu SV je dobra, je ob koncu posveta sklenil Brecelj in dodal: »Mislim, da smo naredili prave korake in da gremo v pravo smer. To je proces, ki ga je treba vzdrževati in širiti. Vemo, kje smo slabi, in te stvari bomo izboljšali.« Vse za varnost pomembne dogodke lahko pripadniki Slovenske vojske javijo prek obrazcev v IRDG ali na novi interni portal Ministrstva za obrambo in Slovenske vojske http://portal/lpo/default.aspx. Po besedah majorja Bogomirja Šarič‡a iz SPLNI VZ, ki je skrbnik portala, so na njem objavljeni poročila o letalskih nesrečah in incidentih, dokumenti, obrazci ter pravni akti s področja letalstva. Portal, ki so ga oblikovali pred dvema mesecema, je namenjen obveščanju in ozaveščanju za izboljšanje varnosti v letalskem prometu.

Vojaški letalski organ

Vojaški letalski organ med drugim izvaja upravno-strokovne funkcije na področju varnosti letenja in strokovne nadzore nad sistemom upravljanja varnosti (Safety Management System), sistemom upravljanja kakovosti (Quality Management System) ter izvajanjem letalskih predpisov in standardov.

Predpisane kazni

Ravnanje storilca, ki uporablja laser za osvetljevanje helikopterskih ali letalskih posadk, je mogoče pravno opredeliti po 314. členu Kazenskega zakonika (KZ) kot povzročitev splošne nevarnosti (zagrožena kazen je odvisna od posledic in je od enega leta do petnajst let in več) ali po 330. členu KZ kot napad na varnost zračnega prometa (zagrožena kazen je od enega do desetih let, če ima za posledico smrt, pa je od treh do petnajstih let). Kazniva dejanja se med seboj izključujejo, pravna opredelitev pa je odvisna od naklepa storilca in tudi od tega, proti komu se laser uporabi, torej proti vodji letalnika, posadki letalnika ali letalniku.

Besedilo: Borut Podgoršek

Foto: internet in SPLNI SV