Vozila za vleko letal

push_back_img_0991.jpgSodobna letališča omogočajo hiter prehod potnikov skozi terminale preko aviomostov do letal, ki so v teh primerih parkirana z nosom naprej tik ob letališki stavbi. Nazaj do sredinske črte glavne letališke ploščadi ob odhodu, od koder lahko nadaljujejo samostojno pot, jim pomagajo posebna vozila, ki jim v žargonu pravimo »pushback« vozila oz. vozila za vleko letal.
Also in English

push_back_img_0997.jpgNa Letališču Ljubljana, kjer domuje tudi Adria Airways, opravljajo premike letal s štirimi vozili, ki se razlikujejo predvsem po teži, moči motorja in posledično po skupni masi potiska. Najzmogljivejše vozilo je Schopf F300, ki lahko premika letala do največje vzletne mase 400 ton in stane pol milijona evrov. Tehta zavidljivih 43 ton, motor moči 173 kW pa mu omogoča hitrosti do 30 km/h. Najtežje letalo, ki so ga doslej vlekli, je bilo An-124 , ki polno naloženo tehta kar 400 ton. V Službi za oskrbo letal na Letališču Ljubljana je za vleko letal usposobljenih 21 operaterjev, ki delajo v treh skupinah. Povprečno opravijo okrog dvajset potiskov letal na dan, najmanj v zimskih in največ v poletnih mesecih (do 25). Poskrbijo pa tudi za tista letala, ki jih je potrebno z letališke ploščadi premakniti do hangarjev ali na drugo parkirno mesto.

Ko je letalo vkrcano, prtljaga, tovor in pošta naloženi in ko se vsa vozila za oskrbo letal odmaknejo na varno razdaljo od letala, kapitan ali kopilot zaprosi letališki kontrolni stolp za dovoljenje za zagon motorjev in potisk letala. Premik push_back_img_0988.jpgletal (push-back) opravlja zemeljska ekipa (Ground crew), ki jo sestavljata vodja postopka – balanser letal (ramp agent) in operater vlačilca. Priklop vlečnega droga na letalo se lahko izvede, ko ni prehoda potnikov v letalo ali iz njega in je upravljanje nosnega kolesa letala nastavljeno v funkcijo za premik letala z zunanjo pomočjo (Steering by pass). Priklopna glava vlečnega droga in vlečni drog se razlikujeta za različne tipe letal (tip letala in njegova teža, specifične omejitve). Ko je vlečni drog pritrjen na nosno nogo pristajalnega podvozja, operater priklopi vlečni drog še na vlečno vozilo in z dovoljenjem vodje letala odmakne kolesne podstavke letala. Nato počaka na znak vodje postopka; ta najprej preveri, če je okrog letala vse prosto, potem pa se preko interkoma poveže s pilotom letala. Upravljavec vozila za vleko letal pridobi informacijo o odobritvi premika letala od operaterja v tehničnem centru Službe za sprejem in odpravo letal, nakar počaka še na znak vodje postopka, ki z razprtjem pesti sporoči, da se premik letala lahko začne.

Upravljavec vozila za vleko letal prižge rdeče rotirajoče opozorilne luči in postopek potiska letala se lahko prične. Tudi posadka letala takoj po odobritvi premika letala s pozicije vključi t. i. anticollision lights utripajoče rdeče luči na push_back_img_0984.jpgtrupu letala, kar je jasno sporočilo vsem na glavni letališki ploščadi: »Letalo se bo začelo premikati, ne približuj se mu!« Potisk letala poteka po predvidenih krivuljah voznih stez letala. V primeru, da potisk letala ni standarden, GMC komunicira z operaterjem vlačilca in mu poda navodila, kam se letalo potiska. Običajno poteka od parkirne pozicije do sredinske črte glavne letališke ploščadi, od koder letalo po navodilih GMC samostojno nadaljuje pot. Med postopkom potiska letala vodja postopka nadzoruje zagon motorjev letala. Po končanem potisku letala vodja postopka najprej odklopi vozilo za vleko letal od vlečnega droga. Temu sledi odklop potisnega droga od nosnega kolesa letala in priklop nazaj na vlečno vozilo ter vrnitev upravljanja nosnega kolesa letala posadki letala. Vlečno vozilo se nato umakne z varnostnega območja vozne steze letal. S tem se postopek potiska letala zaključi. Skupno trajanje potiska letala je odvisno od zahtevnosti postopka in traja v povprečju od 3 do 6 minut.

push_back_img_1006.jpgUpravljavci vozil za premike letal se za ta poklic izšolajo v okviru Službe za oskrbo letal. Kader izbirajo med zaposlenimi, ki so se z vestnim in natančnim delom izkazali na drugih področjih dela pri oskrbi letal. Šolanje se začne s teoretičnim delom in konča s praktičnim delom pod mentorstvom inštruktorja. Šolanje za poklic traja do štiri mesece kandidat pa v tem času pridobi občutek, kako delovni proces poteka. Ko mentor presodi, da je kandidat pripravljen za tisti pravi preizkus, se šolanje nadaljuje na letalih v rednem prometu, a še vedno pod budnim očesom mentorja in vodje oddelka za tehniko v službi za oskrbo letal. Ko oba ocenita, da ima šolajoči že dovolj znanja in izkušenj za tovrstno zahtevno delovno mesto, lahko kandidat pristopi k opravljanju republiške licence. Po uspešno opravljeni licenci, novopečeni upravljavec tehničnih sredstev – vleka letal prične s samostojnim delom. Licenco obnavljajo na dve leti.

facebook.jpg Premik letal izvajajo po točno določenih navodilih in postopkih pristojnih letaliških služb, kontrole zračnega prometa in proizvajalcev letal. V nasprotnem primeru lahko pride do poškodb na letalu (nosno kolo), na letališki tehniki (poškodba potisno-vlečnega droga) ali celo do trčenja z drugim letalom oz. s katerimkoli letališkim vozilom za oskrbo letal. Po besedah upravljavcev vlečnih vozil je zaradi preglednosti in stabilnosti lažje premikati večja letala, ki se med premikom tudi lepše peljejo.

Fotogalerija

Tabela

model

Letnik

Največja masa letala (ton)

Masa vozila (ton)

Moč motorja (kW)

Največja obremenitev droga (kN)

SCHOPF F300

2007

400

43

173

300

SCHOPF F110

2006

160

16

75

110

SCHOPF F106

1990

90

11

69,5

70

MULAG COMET 12A

2008

150

12

103

60

push_back_img_1012.jpg

Besedilo in fotografije: Borut Podgoršek