Mariborsko letališče z imenom Letališče Edvarda Rusjana Maribor

Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep o preimenovanju Letališča Maribor v Letališče Edvarda Rusjana Maribor. Ime se začne uporabljati 15. junija 2008.
Ministrstvo za promet je prejelo predlog Aerodroma Maribor, d.o.o., naj se letališču Maribor dodeli tudi ime letališča, kot je to praksa tudi v drugih državah.

Spomenik_Edvardu_Rusjanu-2.jpgPodobno pobudo je podal tudi državljan Silvo Škornik. Oba predlagatelja predlagata določitev imena po Edvardu Rusjanu, kar utemeljujeta z njegovimi pionirskimi dosežki na letalskem področju in nevadbami, da bo v letu 2008 minilo 100 let, odkar sta brata Rusjan izdelala prvo maketo letala, v letu 2009 pa 100 let od prvega leta z letalom. S tem je Edvard Rusjan Slovence uvrstil med narode, ki so opravili pionirsko delo na področju razvoja letalstva.   Vlada RS se je na podlagi navedenih predlogov odločila, da se letališče poimenuje po Edvardu Rusjanu, slovenskemu letalskemu konstruktorju in pilotu zaradi njegovega življenjskega prispevka k razvoju letalstva, in zato, ker je s svojimi konstruktorskimi dosežki Slovence uvrstil med narode, ki so opravili pionirsko delo pri razvoju letalstva, brez katerega ne bi bilo hitrega gospodarskega razvoja.

Glede na to, da ni posebnega pravila, kako in kdo določa ime letališča državnega pomena, se v Republiki Sloveniji na tem področju uveljavlja praksa, da za letališča državnega pomena določa ime vlada, za letališča lokalnega pomena pa lokalna skupnost.

Ker gre v primeru letališča Maribor za letališče državnega pomena, je primerno, da ime letališča določi vlada, ki je sicer tudi lastnik letališča in pristojni organ za opredelitev sistema javnih letališč, ki so namenjena za javni zračni promet. Republika Slovenija je tudi lastnica zemljišč, na katerih so letališki infrastrukturni objekti, naprave in omrežja, ter večinska lastnica infrastrukturnih objektov na tem letališču. Aerodrom Maribor, d.o.o., ima v skladu z Zakonom o letalstvu položaj obratovalca in upravljalca letališča.

Več: Edvard Rusjan

P.s.: Določanje imen letališč po znanih zgodovinskih osebnostih zasledimo tudi v tujini:
• v Nemčiji (mednarodno letališče München (EDDM) – Flughafen München Franz Josef Strauß),
• na Poljskem (letališče Krakov – Balice (EPKK) - Mič™dzynarodowy Port Lotniczy im. Jana PawÅ‚a II Kraków-Balice; letališče Lotniczy  (EPWA) - Port Lotniczy im. Fryderyka Chopina),
• v Veliki Britaniji (mestno letališče Belfast (EGAC) - George Best Belfast City Airport; letališče Liverpool (EGGP) – Liverpool John Lennon Airport),
• v Grčiji (mednarodno letališče Heraklion (LGIR) - ΚρατικÏŒς Αερολιμένας Ηρακλείου, "Νίκος Καζαντζάκης),
• v Franciji (letališče Roissy (LFPG) - Aéroport Roissy - Charles de Gaulle),
• v Italiji (mednarodno letališče Rimini (LIPR) – Aeroporto Internazionale Federico Fellini Rimini Miramare; mednarodno letališče Benetke (LIPZ) – Marco Polo Intenational Airport),
• v Romuniji (mednarodno letališče Bukarešta (LRBS) -  Bucharest "Aurel Vlaicu" Airport; mednarodno letališče Bukarešta (LROP) - Aeroportul InternaÅ£ional Henri Coandčƒ),
• v Albaniji (mednarodno letališče Tirana (LATI) - Tirana International Airport Nënë Tereza),
• v Srbiji (letališče Beograd (LYBE) - Aerodrom Beograd - Nikola Tesla),

• na Slovaškem (javno letališče Bratislava (LZIB) - Letisko Milana Rastislava Štefánika).