Odpravljen nadzor na zračnih notranjih mejah

Po odpravi nadzora na kopenskih in morskih mejah s članicami schengenskega prostora 21. decembra 2007, ko je Slovenija skupaj še z osmimi državami članicami Evropske unije na podlagi odločitve notranjih ministrov EU vstopila v skupni prostor prostega prehajanja notranjih meja, je bila 30. marca 2008 odpravljena še mejna kontrola na notranjih letih na letališčih. S tem je bil storjen še zadnji korak k popolni odpravi kontrol na notranjih mejah.

Svet ministrov za pravosodje in notranje zadeve je na podlagi ocene, da je vseh devet kandidatk za schengensko širitev, med njimi tudi Slovenija, dobro pripravljenih za polno izvajanje schengenskega pravnega reda, 6. decembra lani sprejel Sklep o polni uporabi določb schengenskega pravnega reda v čŒeški republiki, Republiki Estoniji, Republiki Latviji, Republiki Litvi, Republiki Madžarski, Republiki Malti, Republiki Poljski, Republiki Sloveniji in Slovaški republiki (uradni list EU L323 ). Z vstopom v »schengen« smo v Sloveniji odpravili mejno kontrolo na mejah z Avstrijo, Italijo in Madžarsko, obenem pa se je okrepil mejni nadzor na meji s Hrvaško, ki je zunanja schengenska meja. Sklep določa, da se mejna kontrola na notranjih kopenskih in morskih mejah ukine 21. decembra 2007, na zračnih mejah pa 30. marca 2008.

lju_airport_iz_zraka_vir_aerodrom_ljubljana.jpgOdločitev za kasnejše odprtje meja na letališčih je bila povezana s spremembo voznih redov, saj se ti spreminjajo le dvakrat letno, spomladi in jeseni. Poleg tega pa je bil razlog za zamik tudi tehnične narave, saj uveljavitev schengenskega režima na letališčih zahteva strogo  ločevanje potnikov na notranjih schengenskih letih od ostalih potnikov v mednarodnem prometu. Pravila schengenskega nadzora zunanje meje EU namreč poleg visokih standardov fizičnega varovanja meje na kopenskih mejnih prehodih in uporabe schengenskega informacijskega sistema zahtevajo tudi zelo dodelano tehnologijo opravljanja mejne kontrole na letališčih, ki so istočasno mejni prehodi na zunanji schengenski meji (za  lete izven schengenskega območja) in mesto prehajanja notranjih meja brez mejne kontrole (ko gre za lete z letališč na schengenskem območju).

Da bi lahko torej schengenske standarde izpolnjevali tudi na področju nadzora zračne meje, je morala Slovenija posodobiti infrastrukturo letališča oz. omogočiti ločevanje potnikov schengenskih in neschengenskih letov. Aerodrom Ljubljana je julija lani odprl 1. fazo novega potniškega terminala. S to investicijo, vredno 18 milijonov evrov, so bili zagotovljeni pogoji za ločitev potnikov na notranje in zunanje lete.

Za potnike v letalskem prometu to v praksi pomeni, da se bo mejna kontrola od 30. marca naprej izvajala samo še na neschengenskih letih, torej letih, kjer gre za prestop zunanje meje. Mejna kontrola se na teh letih opravlja pri vseh potnikih, ki vstopajo v schengenski prostor ali izstopajo iz njega (torej tudi za tranzitne potnike, ki nadaljujejo let znotraj schengenskega območja). Na notranjih oz. schengenskih letih (kjer gre za potovanje iz ene schengenske države v drugo schengensko državo) pa mejne kontrole ne bo več. Ostaja le še varnostna kontrola, ki vključuje rentgenski in osebni pregled.

Novo ureditev potniških tokov si lahko ogledate tukaj.