Calvi Sainte Catherine Airport - Letališče Calvi

Calvi, na severni obali Korziških gora, je eno od evropskih najbolj zanimivih točk za pilote. V naslednjem članku boste prebrali zakaj!

Korzika je največji francoski otok v Sredozemskem morju, ki leži severno od italijanskega otoka Sardinija. Otok je priljubljeni turistični cilj in ima štiri glavna letališča – vsi so namenjeni komercialnemu prometu, na treh se odvija redni potniški promet. Ti so Bastia na severu otoka, Ajaccio (neuradno glavno) na zahodu, Bonaficio na jugu in Calvi (Sainte Catherine) na severozahodu otoka.

atr_72-2002_f-gkph_ccm_je_redni_obiskovalec_letali_a.jpg

Zgodovina
Letališče Calvi so proti koncu druge svetovne vojne zgradile ameriške zavezniške enote kot zasebno investicijo. Prva »groba« vzletno – pristajalna steza dolžine 1.560 m je bila zgrajena leta 1950, ko so se začeli poleti med Calvijem in Nico. Na tej progi so uporabljali majhno floto štiromotornih visokokrilnih letal Breguet 892S Mercure. Skupno so nosili 8 potnikov in tovor, ki je predstavljal glavni Korziški izvoz sira in jamskih kozic (rakov). To leto je bila vzpostavljena še ena proga do Marseilla, na kateri je letel 25 sedežni Douglas DC-3 družbe Aigle Azur. Istega leta, v poletju je Britanska potovalna agencija Horizon Holidays začela voziti turiste iz Londona.

Leta 1956 je francoska država odkupila letališče in 12. maja podpisala dogovor z Trgovinsko in industrijsko zbornico iz Bastie za upravljanje in vodenje letališč Calvi in Bastia. Zbornica še vedno upravlja obe letališči. V letu 1958 je bil zgrajen prvi stalni potniški terminal in kontrolni stolp. V tem letu še ni bilo vidnega porasta prometa, kljub temu so potekali občasni poletni čarterji in redni poleti iz Nice in Marseilla na Francoski celini.

letalisc_calvi.jpg

V letu 1965, ko so prva reaktivna letala začela leteti na letališče, so podaljšali stezo. V letu 1973, ko je promet začel naraščati, se je pojavila potreba po povečanju potniškega terminala. V naslednjem letu so ponovno podaljšali in razširili stezo. Dogodek, kateri se je sočasno ujemal s predstavitvijo letala Dassault Mercure, francoskega prevoznika Air Inter. V letu 1995 so temeljito prenovili potniški terminal za sprejem do 500.000 potnikov letno. Novi kontrolni stolp in tehnična baza, ki sta bila odprta nedavno in v letu 2005 ponovno povečan terminal, bo pospešil transport in varnostni pregled prtljage.

Službe
Za otok s približno pol milijona prebivalcev in sposobnost letališča, da odpremi številne potnike se lahko zdi kot izguba, toda korziško prebivalstvo s turističnimi agencijami iz Velike Britanije, Francije, Avstrije, Švice in Nemčije menijo, da jih bo obiskalo na tisoče turistov, večina v poletnih mesecih. Trajektne povezave iz Toulona, Nice in Marseilla so priljubljene, toda večina obiskovalcev pride po zraku, veliko število od njih v Calvi. Pred leti so državne službe menile, da so najbolj pomembne destinacije iz francoske celine  Pariz/Orly, Mareseille, Nica in Lyon.Neprijazen teren okrog Calvija sam pove, da je sorazmerno osamljen od ostalega korziškega prostora, zato so te »življenske« službe bistvenega pomena.

asterus_b757-23a_g-opjb.jpg

Štiri domače proge na francosko celino so naštele skupno 69.000 potnikov v prvih šestih mesecih leta 2004 oz. 13,10% več kot leto prej. Samo dva francoska letalska prevoznika letita na teh progah – Air France in Comagnie Corse Mediterranee (CCM), ki leti sedaj pod okriljem Air France. Do leta 2004 je promet na letališču vidno rastel. V letu 1998 so našteli 237.556 potnikov v letu 2003 pa 254.555 potnikov. Promet na letališču doseže vrhunec v mesecu avgustu: v letu 2003 jih je bilo v tem mesecu 55.619 potnikov. Število komercialnih letov se odraža v skupnem številu potnikov in zopet doseže vrhunec v avgustu z 981 v letu 2003. V naslednjem letu se je število potnikov nekoliko zmanjšalo. Padec v prometu je mogoče opravičiti z izostankom družbe Air Littoral, ki je prenehala poslovati avgusta 2003 in šla v likvidacijo naslednjega februarja.

Potniki iz Nemčije predstavljajo največji odstotek vseh potnikov v Calviju, takoj za njim so Britanci. Air France, CCM in Air Littoral so v letu 2003 pripeljali največ potnikov iz Pariza, Lyona, Marseilla, Nice, Montpellierja, Strasbourga in Toulouseja.

Prav tako je za letališče pomemben čarterski promet, ki ga je zopet največ v poletnih mesecih. Redni čarterski promet iz okrog 15 evropskih mest v glavnem opravljajo Astraeus in Channel Express iz Velike Britanije, Tyrolean Airways / Austrian Airlines iz Avstrije, Aero Lloyd iz Nemčije, Transavia iz Nizozemske in Axis Airways iz Francije. Na začudenje, francoski prevoznik Corsair ni na tem seznamu, ker leti na letališče Ajaccio.

Poslovna in privatna letala večinoma priletijo iz Švice in Italije v Calvi, za katere je to zelo pribljubljena točka. Zaradi velike požarne ogroženosti otoka imajo na letališču svojo požarno enoto Securite Civile, ki jo sestavljajo helikopterji ter letala Conair Turbo Firecat in Canadair CL-415.

poarna_enota_stacionirana_na_letali_u_upravlja_z_letali_conair_turbo_firecat.jpg

Prilet
Privlačnost Calvija, v glavnem za komercialne pilote, leži v lokaciji samega letališča, v dolini s treh strani obkrožene z gorami višine 2.000 m in več. Strmina na (enojni) stezi, pogosto pihanje vetra z gora in »go around« v postopku zgrešenega prileta na letališče, vse to zahteva zbranost in spretnost posadke. V običajnih poletnih vremenskih pogojih so prileti dokaj lahki toda, ko so vremenski pogoji minimalni, zahtevajo prileti posebno veščino in izkušenost.

Piloti domače letalske družbe CCM Airlines, ki letijo z ATR 72, A319 in A320 in F 28 morajo opraviti posebne vaje, preden naredijo prilet, pristanek in prelet Calvija, večinoma med burnim zimskim vremenom.

Vzleti in pristanki so omejeni bolj kot na mnogih ostalih letališčih, ker »enosmerna« steza služi istočasno za prihode in odhode letal. čŒas letala na zaustavitveni točki na stezi je lahko daljši, razen če je pilot opozorjen medtem, ko je še na letališki ploščadi in še ni startal motorjev. Letala, ki pristajajo imajo prednost pred tistimi, ki vzletajo. To je v Calviju pomembno, ker bi se odhajajoča letala lahko srečala s tistimi, ki so v priletu. Zračni prostor za pristanke in vzlete na letališču je pod kontrolo zračne kontrole v Bastiji. Za pristanke na stezi 18 (zgoraj v dolini) je značilno strmo pobočje, dvigajoče se od 20 m na severnem začetku steze do 64 m na južnem koncu. Vzlet s steze v nasprotni smeri na stezi 36, značilno spuščajoče se pobočje ob stezi, je pogosto združen z močnim repnim vetrom, ki piha iz gora (in visokimi poletnimi temperaturami). To pomeni, da morajo letala uporabiti pomembno sorazmerno dolžino steze od razpoložljivih 2.310 m, kolikor je dolga.

Dana lokacija v Sredozemlju in priljubljenost pri turistih preseneča, da Calvi še ni postal tarča za nizko cenovne prevoznike. Verjetno bo izguba Air Littorala spodbudila vodstvo letališča, da jih pritegne, posebno iz Nemčije in Velike Britanije, od koder pride največ turistov in kjer je močno razvita mreža nizko cenovnih prevoznikov.

  
CALVI / SAINT-CATHERINE
ICAO koda LFKC
IATA koda CLY
nadm.višina 64 m
steza 18/36
dolžina steze 2.310 m
revija_letalo.jpg   
REDNI IN čŒARTERSKI
OBISKOVALCI
Aero Lloyd  
Air France  
Astraeus  
Austrian Airlines
Axis Airways  
CCM Airlines  
Channel Express
Transavia  
Tyrolean Airways

plan_pristajanja.jpg