Letošnjo pestro sezono bo v Parku vojaške zgodovine Pivka obogatil še prihod vojaškega letala IAR 93 VULTUR / SOKO J – 22 OREL. Letalo je donacija Ministrstva za obrambo Republike Romunije našemu obrambnemu ministrstvu. Sama pobuda o donaciji letala se je porodila Društvu vojaških pilotov vseh generacij in prijateljev vojaškega letalstva SLO AIR FORCE ter poslovnemu klubu Triglav – CarpaÅ£i.
Zahvaljujoč upokojenemu romunskemu generalu l
etalstva Iosifu Rusu je bilo eno od letal izvzeto iz uničenja, konec leta 2011 pa je projekt donacije prešel na meddržavni nivo. Na slovenski strani sta se v projekt aktivno vključila še Vojaški muzej Slovenske vojske in Občina Pivka oziroma Park vojaške zgodovine. Tako kot pri prevozu podmornice sta tudi tokrat strošek prevoza nase prevzela Silvano Cornialli in Martina Winkler ter njuno podjetje CEM-TIR. Donirano letalo je predstavljeno v romunski barvni shemi, saj je letalo donacija Republike Romunije in bo kot tako tudi predstavljeno. Slovenci vsekakor spadamo med pionirje letalstva, zgodovina vojaškega letalstva pa je neločljivo povezana z državami, v katerih smo Slovenci živeli in z vojskami, v katerih smo službovali. Slovenski letalci so v glavnem delovali v avstro-ogrskem letalstvu, letalstvu Kraljevine Jugoslavije, partizanskem letalstvu, letalstvu SFRJ in končno v lastnem vojaškem letalstvu Slovenske vojske. V letalskih enotah omenjenih držav so zasedali praktično vse položaje, od najnižjih pa vse do vodilnih. Pomemben pa je bil tudi prispevek slovenske industrije pri razvoju in proizvodnji civilnih in vojaških letal.Vojaška letalska industrija
Letalska industrija je bila sicer na zavidljivi ravni že za časa Kraljevine Jugoslavije, v obdobju po drugi svetovni vojni pa se je še dodatno okrepila. Izdelovali so tako letalnike domače konstrukcije, kakor tudi po licenci. Pomembnejše domače letalske konstrukcije so bile Aero – 3, Utva 66 in 75, Ikarus kurir, Ikarus Rogožarski IK – 3, Ikarus S – 49, Soko 522, Soko J – 20, Soko G -2, Soko J – 21, Soko G – 4 ter med njimi tudi Soko J – 22.
IAR 93 vultur / SOKO J – 22 orel
IAR 93 Vultur / Soko J-22 Orel je bil zasnovan kot dvomotorno jurišno in taktično izvidniško letalo, ki je lahko, sicer v omejenem obsegu, prevzelo tudi vlogo prestreznika. Razvoj orla se je začel v začetku 70-ih let kot skupen jugoslovansko-romunski projekt. V nekdanji Jugoslaviji je proizvodnjo J-22 prevzela tovarna Soko Mostar, medtem ko je romunsko verzijo orla pod oznako IAR-93 Vultur sestavljala tovarna Avioane Craiova. Okoli 30 letal je še vedno aktivnih v sestavi srbskega vojnega letalstva.
Orel v Sloveniji
Prvi dve eskadrilji v Jugoslovanskem vojnem letalstvu, opremljeni z letali Orel, sta bili 351. izvidniška in 238. lovsko bombniška eskadrilja / 82. letalske brigade, ki je bila nastanjena v Cerkljah ob Krki. V Slovenski osamosvojitveni vojni so po minometnem napadu na letališče, 28. junija 1991, letala postopoma premestili na letališča na Hrvaškem in Bosni in Hercegovini. Ob razširitvi vojne vihre na območju Jugoslavije pa so bila letala odpeljana v Beograd.
Žal pa moramo iz programa umakniti že napovedano predajo in predstavitev vojaškega letala IAR 93 VULTUR/SOKO J-22 OREL. S slovesnostjo predaje letala naj bi obeležili 20. letnico navezave diplomatskih stikov med Romunijo in Slovenijo, a se je izvedba transporta letala zaradi administrativnih zapletov na romunski strani zavlekla do te mere, da bo letalo v Park vojaške zgodovine prišlo predvidoma v oktobra.
Tehnični podatki:
tip: jurišnik
posadka: 1
Mere:
dolžina trupa: 14,9 mvišina: 4,5 m razpon kril: 9,3 m
površina kril: 26 m2
Masa:
masa praznega letala: od 5.550 do 5750 kg
maksimalna vzletna masa: od 10.600 do 11.080 kg
Pogon:
motor: dva Rolls-Royce Viper Mk. 632-41; 633-41; 633-47; 663-41
Zmogljivosti:
maksimalna hitrost: 1.020 km/h nad kopnim, 1.130 km/h nad morjem
dolet: 1.320 kmoperativna višina: 5.340 m/min maksimalna višina: 13.600 m
Oborožitev: · topovi: dva 23 mm GŠ-23L
· bojni tovor: do 2.800 kg bomb ali raket
Vir: Park vojaške zgodovine