Sredi sedemdesetih let je Sovjetska zveza uvedla novo bojno letalo, prvenstveno namenjeno globokim prodorom nad nasprotnikovo ozemlje. Sprva so ga označevali s Su-19, pozneje pa preoznačili v Su-24 "fencer". Gre za ruski odgovor ameriškim konstruktorjem F-111, saj so mu ravno tako namenili krila s spremenljivo puščico. Dolgo časa je bil precej skrbno varovana skrivnost, podrobnosti o "fencerju" so postale znane šele v osemdesetih letih, ko so dva polka teh letal namestili v Nemški demokratični republiki.
Puščičasta krila tega visokokrilca so nastavljiva v tri lege: kot 16° imajo povsem razprta, srednja lega kril je pri kotu 45° in skrajna ob trupu pod kotom 68°. Krila so opremljena s predkrilci po celotni razpetini sprednjega roba, prav tako tudi z zakrilci z dvema precepoma in spojlerji na sprednjem vrhnjem delu kril. Vse te naprave kažejo, da so mu hoteli izboljšati manevrske zmogljivosti, kar potrjujeta tudi povsem gibljiva višinska repna stabilizatorja/višinski krmili.
Dvočlanska posadka sedi na vzporednih sedežih in Su-24 je bilo prvo sodobno bojno sovjetsko letalo s sedežem za operaterja sistemov.
Obesnih točk za orožje je skupaj 9, kar pet jih je pod trupom, po dve pa na nepremičnem delu krila in po dve na premičnih delih kril.
Prvi "fencerji" se od kasnejših razlikujejo predvsem po repnem trupnem delu, zadnja verzija pa je "fencer-D" - Su-24M - s številnimi, tudi na oko opaznimi zunanjimi popravki in izpopolnitvami. Za malenkost so mu podaljšali nos, na vrhnjo stran kril so dodali dve aerodinamični pregradi nad notranjima krilnima nosilcema, pod trupom v zadnjem delu so namestili aerodinamično izboklino, pod katero je laserska namerilna naprava, prav tako so "fencerja-D" opremili z uvlačljivo cevjo za oskrbovanje z gorivom v zraku. Manj vidni izpopolnitvi sta zboljšani sklop avionike in radar za sledenje zemljišča. Izvozno verziji S-24MK so tudi v tem primeru vgradili siromašnejšo elektroniko. Po letu 1985 je sledila še izvidniška izvedenka z oznako MR. Skupaj so izdelali nad 900 letal, proizvodnja pa se je ustavila v začetku devetdesetih let. Med uporabniki "fencerjev" so poleg držav bivše Sovjetske zveze še Libija, Sirija in Iran.
Rusija bo morala, če bo hotela "fencerje" še uporabljati, nujno izvesti posodobitev. V tej smeri so že razmišljali in v letalo vgradili HUD - polprosojni EO zaslon, zatem nov zmogljiv računalnik in navigacijski sistem GPS. S preizkušanjem nadgrajene izvedenke so začeli v Aktubinsku, nadgradnje pa naj bi bile deležne predvsem izvidniške verzije Su-24MR in izvedenke za zgodnje opozarjanje Su-24MP EW.
Tehnični podatki:
Su-24 "fencer"
SZ, Rusija
Tip: dvosedi lovski bombnik za globoke prodore, izvidnik
Pogon: dva turboreakcijska motorja Ljulka AL-21F3
- potisk ob dodatnem zgorevanju 11.500 kg
- brez dododatnega zgorevanja 7800 kg
Mere: | |
- skupna dolžina (s prečrp.cevjo) | 24,53 m |
- višina | 4,97 m |
- razpetina kril | največ 17,63 m, najmanj 10.360 m |
- površina kril | 42,00 m2 |
Mase: | |
- operativna praznega | 19.000 kg |
- največja vzletna | 39.700 kg |
- bojni tovor | 11.000 kg |
- gorivo | |
- v notranjih rezervoarjih | 10.400 kg |
- v zunanjih rezervoarjih | 8500 kg |
Zmogljivosti: | |
- največja hitrost | |
- na veliki višini | M=2,18 (2316 km/h) |
- na površini morja | M=1,2 (1469 km/h) |
- največja višina | 17.500 m |
- vzpenjanje | 142 m/s |
- bojni radij | 1050 km |
V operativni rabi: v državah bivše SZ, Irak, Sirija, Libija
Nazaj