Gibalna količina, ki je produkt mase in hitrosti, je pri današnjih letalih prevelika, da bi ji lahko nasprotoval le zavorni sistem na pristajalnem podvozju; zato so se pojavile potrebe po dodatnem sistemu ali sklopu sistemov v letalih, ki bi varno in učinkovito nasprotovali tej gibalni količini. Razvili so različne metode, ki jih danes uporabljajo vsa sodobna letala. Pri potniških letalih so zračne zavore poleg zavornega sistema na pristajalnem podvozju najbolj pogosto uporabljen dodatni sistem za zaviranje letal. Običajno so vgrajene na zadnjem delu krila in se ob pristanku razpnejo navzgor in/ali navzdol, odvisno od konstrukcijske rešitve. S tem se upor letala močno poveča, njegova hitrost pa posledično zmanjša. Pri manjših potniških letalih je zračna zavora lahko vgrajena tudi v rep letala in se ob pristanku letala razpre. Letala, ki jih poganjajo turboreakcijski in turboventilatorski motorji, imajo vgrajen obračalnik potiska. Ta sistem preusm
eri s posebnimi usmerjevalnimi šobami del zraka, ki teče skozi motor. Smer toka zraka
se
Skica zgoraj: Položaj zračnih zavor na krilu letala in zračna zavora desno
pri tem spremeni za več kot 90° v primerjavi s pritekajočim zrakom – tako dosežemo zaviralni učinek in slišimo v uvodu omenjeni hrup. Obračalnik potiska ni nepogrešljiv sistem na teh letalih, je pa v veliko pomoč pri varnem in hitrem zaviranju letal po pristanku in zato skoraj nepogrešljiv. Deli sistema obračalnika potiska, ki prihajajo v stik z vročim delovnim zrakom, morajo biti izdelani iz materialov, ki prenašajo visoke temperature. Hkrati morajo biti lahki, zanesljivi in učinkoviti. Poleg vsega naštetega morajo zadostiti tudi aerodinamičnim zahtevam. To pomeni, da morajo biti aerodinamično pravilno oblikovani; ko niso v uporabi (zloženi), pa ne smejo dodatno povečevati prečnega preseka motorja, ki bi posledično pomenil večji upor letala. V fazi delovanja morajo lopute obračalnika potiska preusmeriti vsaj 40% maksimalne potisne sile, ki jo motor lahko razvije. Danes sta najbolj uporabljena obračalnika potiska na turboreakcijskih in turboventilatorskih motorjih školjkasti in kaskadni obračalnik.
Skica: Obračalnik potiska na letalu CRJ200 v aktiviranem položaju
Letala, pri katerih vlečno oziroma potisno silo ustvarjajo letalski vijaki, lahko kot dodatni sistem za zaustavljanje uporabljajo spremenljiv korak vijaka. Princip delovanja je povezan z vpadnim kotom propelerja glede na smer dotekajočega zraka. Pri določenem vpadnem kotu proizvaja propeler zaviralno silo, ki ustavi letalo. Ta sila je lahko tudi tako velika, da lahko letalo po zemlji vozi vzvratno.
Skica desno: Kombiniran (kaskadni in školjčni) obračalnik potiska v položaju, ko deluje
Raznovrstni načini zaviranja v kombinaciji z zavornim sistemom omogočajo letalu v različnih vremenskih razmerah (mokra, zasnežena ali poledenela pristajalna steza) varno ustavljanje. Predpisi o varnosti v letalskem prometu namreč predpisujejo, da se mora sneg začeti čistiti takoj ob začetku sneženja ali najkasneje takrat, ko zapade 15 mm brozge, 20 mm mokrega ali 50 mm suhega snega. Mokra, poledenela ali zasnežena steza namreč pristajalno pot podaljša in lahko vpliva na varnost letalskega prometa.