Enciklopedija letalstva

Enciklopedija letalstva (567)

06 Jul 07
Napisal

AH-1TLynx | CH-46 | Ka SH-G | Ka-25 | CH-53E | SH-60B | commando | sea king | wessex


agusta_westland_super_lynx_300_over_sea.jpgHelikopterji so kmalu po začetku njihove vojaške uporabe postali tudi pomembna opora vojaškim ladjam. Uporabljajo jih kot lovce na podmornice, svojo vrednost so dokazali tudi med odbijanjem napadov hitrih jurišnih čolnov med zalivsko vojno. Zelo so pomembni pri ugotavljanju napadov z raketami, usmerjenimi na njihove matične ladje, in pri pravočasnih protiudarih. Na ladjah jih uporabljajo še za iskanje, reševanje in oskrbo. 11. avgusta 1996 je lynx dosegel svetovni hitrostni rekord v konkurenci helikopterjev. S posebno oblikovanimi kraki rotorjev je poletel 400,55 km/h. Rekord so dosegli na razdalji 15 km z vgrajenimi eksperimentalnimi lopaticami.


Nazaj

06 Jul 07
Napisal

A-109A119 | AB139 | AB-212 | ALH | Bell 206Bell 407 | Bell 412 | Bell 427 | Bell 430Bo 105 | UH-1 | Enstrom E480 | Enstrom F28/-280FX | EC 120 | EC 130 | EC 135 | EC 145 | EC 155 | EC 350 | EH-101K-MAX | MD500E | MD520N | MD530N | MD600N | MD900 | Mi-2 | Mi-4 | Mi-6W-3 | R22 | R44 | SA321 | SA342 | Schweizer 300C | Schweizer 330C/-333 | S-55 | S-76 | UH-60


eurocopter_ec135_photoec_dp-10319.jpgNa trgu je danes veliko število helikopterjev, ki so namenjeni različnim uporabnikom. Kupujejo jih tako civilni uporabniki kakor tudi državni organi. Gre za helikopterje, ki lahko prevažajo potnike, tovor, uporabljajo jih za šolanje, komercialne prevoze ali pa jih opremijo z opremo za nadzor iz zraka. V ta namen jih uporabljajo predvsem policija, carina, televizijske postaje in različne državne organizacije za preprečevanje kriminala. Ločnica med nekaterimi večnamenskimi in transportnimi helikopterji je zelo tanka zato njihovo klasificiranje ni povsem opredeljeno.

06 Jul 07
Napisal
AS332 | AS532 | CH-46 | CH-47 | EH-101 | Ka-60 | Mi-8/-9/-17 | Mi-26 | NH90
Transportne helikopterje uporabljajo za prevoz potnikov in tovora v civilne, vojaške in druge namene. Široka paleta transportnih helikopterjev omogoča uporabnikom veliko prilagodljivost njihovim potrebam. kazan_mi-8_hip_photo_wwwaeornauticsru.jpgTransportni helikopterji so postali eni najbolj nepogrešljivih v sodobnih okoliščinah mobilnega vojskovanja. Nosijo pravzaprav vse, kar potrebujejo enote, vključno z vojaki, evakuirajo ranjene, oskrbujejo enote, jih premeščajo na ključna področja, predvsem pa na z vozili nedostopna. Transport je s tem postal bistveno hitrejši in enostavnejši.
06 Jul 07
Napisal

A129AH-1 | AH-1Z  | AH-64D | Ka-50/-52 | Mil-24 | Mil-28 | OH-58 | RAH66 | rooivalk | tiger


Ruski emigrant v ZDA Igor Sikorsky je 1939 leta zgradil prvi praktično uporabni helikopter VS-300. Danes so helikopterji in njihova zmožnost navpičnega vzletanja in pristajanja (tudi izven urejenih letališč) ter široka paleta misij, ki jih lahko opravljajo nenadomestljivi tako v civilni kot vojaški rabi. V vojaški rabi pa so tudi bojni helikopterji.

boeing_ah-64_apache.jpgPrve bojne helikopterje so začeli uporabljati američani med Korejsko vojno (1950-53). Predhodniki bojnih helikopterjev so bili sicer civilni in vojaški helikopterji, ki so jih oborožili z mitraljezi in topovi. Prvi namensko zgrajen bojni helikopter pa je bil Bellov AH-1G cobra. Ameriška vojska ga je dobila v uporabo med Vietnamsko vojno 1967 leta. Pri konstruiranju tega helikopterja pa so si izdatno pomagali z iskušnjami, ki so jih ameriški piloti pridobili na helikopterjih UH-1 huey. Hiter tehnološki razvoj in posebne zahteve vojske sta danes pripeljala do helikopterjev, ki so specializirani za opravljanje določenih bojnih nalog. Naj bo to spremljanje konvojev, ščitenje pehote, protitankovsko bojevanje, protipodmorniško delovanje, samoobramba ali opazovanje. Današnji bojni helikopterji so zgrajeni tako, da na bojišču lahko preživijo kljub okvaram, ki jim jih lahko prizadene pehotno orožje in tudi izstrelki večjih kalibrov tja do 23 mm. Praviloma sta v posadki bojnega helikopterja pilot in operater oborožitvenih sistemov (OOS). Njuna sedeža sta praviloma razporejena v tandemu. Operater oborožitvenih sistemov (tudi sopilot) sedi spredaj nekoliko nižje medtem, ko je pilot za njim nekoliko dvignjen. V Ruskem Kamovu Ka-52 pa sta člana posadke en poleg drugega in imata tako tudi dostop do vseh sistemov. Veliko povdarek je pri balistični zaščiti motorja in vitalnih sistemov brez katerih je letenje nemogoče. Vse več helikopterjev lahko v primeru poškodbe oljnega sistema na motorju leti še vsaj 30 minut in na ta način omogoči pilotu, da se umakne na varno mesto. Prav tako je pred že prej omenjenim orožjem zaščitena tudi posadka.

Najbolj številčni bojni helikopterji danes so: AH-1 cobra, AH-64 apache, Mi-24 hind, Lynx, A-129 mangusta in Ka-52 aligator. V operatini uporabi pa je tudi Eurocopterjev Tiger, ki ga je leta 2004 začela uporabljati tudi Nemčija. Prav tako prelomno pa je bilo leto 2004 za Boeing Sikorskyjevega RAH 66 comancha. Gre za helikopter stealth tehnologije, ki je veljal za vrhunec razvoja bojnih helikopterjev. Revolucionarno oblikovan in zgrajen iz najnovejših (predvsem kompozitnih) konstrukcijskih gradiv je RAH 66 postajal leteča trdnjava. A vendar, so bili razvojni in predvideni operativni stroški previsoki. Ameriška vojska je zato februarja 2004 iz več razlogov preklicala financiranje tega programa in projekt se je zaključil še preden je dodobra zaživel.

Ruski bojni helikopterji
Poleg omenjenih zahodnih bojnih helikopterjev je na trgu še vrsta odličnih ruskih helikopterjev z Mi-24 hindom in Ka-52 aligatorjem na čelu. Specifika ruskih bojnih helikopterjev je v njihovi velikosti. Zaradi velikih prostranstev, kjer naj bi ti helikopterji delovali (protioklepni boj pred morebitnimi vdori tankov z zahoda) imajo velik bojni radij, veliko hitrost križarjenja in velik nabor oborožitve. kamov_ka-52_alligator.jpgTa zajema mitraljeze in topove različnih kalibrov, bombe ter vodljive in nevodljive rakete zrak-zemlja in zrak-zrak. Mi-24 pa lahko ponese tudi do osem oboroženih vojakov. Kamov Ka-52 pa je odličen primerek bojnega helikopterja z nasproti se vrtečima glavnima rotorjema in vzporedno sedečima članoma posadke. Ruski bojni helikopterji so prav tako kot zahodni sposobni svoje naloge opravljati v vseh vremenskih pogojih in z enako, če ne že večjo udarno močjo.

Omenjeni helikopterji so izdelani iz najsodobnejših konstrukcijskih gradiv, opremljeni z najsodobnejšo avioniko in izpolnjujejo vse zahteve sodobnega bojišča. Opremljeni pa so tudi s podobnimi ofenzivnimi in defenzivnimi sistemi. Helikopterji pa naj si bodo transportni ali bojni so v današnjem času nepogrešljivi pripomoček vsake sodobne armade. Še posebno primerni so za države kot je naša, saj je poleg njihove okretnosti prav konfiguracija terena en najpomembnejših dejavnikov pri njihovi uporabi. Z lahkoto se 'zlijejo' z okolico in tako ostanejo neopazni. To pa je ključnega pomena pri današnji sodobni tehnologiji, ki omogoča tistemu, ki prvi vidi tarčo, da jo tudi prvi uniči.

06 Jul 07
Napisal
kamov_ka-50_photo_wwwaeronauticsru.jpgIdejo o navpičnem vzletanju in pristajanju je uresničil Nemec Heinrich Focke, ki je leta 1936 izdelal prvi helikopter. Največjo težavo pri izdelavi helikopterja je predstavljalo vrtenje helikopterja okrog svoje navpične osi – nasprotno od smeri vrtenja elise in krmarjenje helikopterja po vseh prostostnih stopnjah. Do rešitve te težave je prišel argentinski inženir Raul Pateras de Pescara. Prve helikopterje so v ZDA začeli izdelovati med drugo svetovno vojno. Glavni konstruktor tega časa pa je bil Igor Sikorsky.

Danes helikopterje vsakodnevno uporabljamo v različne namene. Natančna klasifikacija helikopterjev je zelo težavna, saj en tip helikopterja lahko uporabljamo v različne namene. Kljub temu smo jih razdelili v pet sklopov (bojne, transportne, večnamenske, mornariške in konvertiplane in tako poskušali zajeti njihovo namembnost.
 
Več o: helikopterjih in konvertiplanih.

Bralci ste vabljeni, da nam pošljete opise helikopterjev, ki jih tu niste zasledili, in imate o njih mogoče kaj napisano.


bojni helikopterji
transportni helikopterji
večnamenski helikopterji
mornariški helikopterji
konvertiplani 

06 Jul 07
Napisal
A310MRTTKC-10KC-135 | KC-767
Že v zelo zgodnji dobi letalstva se je pojavil problem doleta letal. In ideja je prišla kar sama po sebi: povečali naj bi ga z oskrbo z gorivom v zraku. Prvi preizkus je bil eksotičen, pravzaprav tak, kot se za (pionirske) Američane spodobi; tako imenovani »sprehajalec po krilu« - wing walker je sestopil z letala Lincoln standard na hrbet Curtissa JN-4 s cevjo, jo vtaknil v čep slednjega in prečrpavanje seje lahko začelo.

mcdonnel_douglas_kc_10_extender.jpgDruga vojna je potem spravila na površje problem prekratkega dolet letal. Že leta 1942 se je v ZDA mudil predstavnik angleškega FLR in namestil opremo za prečrpavanje goriva na letečo cisterno, v tistem primeru je bil to B-24 liberator, in v sprejemnika B-17 flying fortress.

Resnejše razmišljanje o tem pa so potem vzpodbudila reakcijska letala seveda dosti bolj požrešna in potrebna goriva, kot prejšnja z batnimi motorji. Pri Boeingu so začeli z razvojem posebnega sistema, ki bi olajšal postopek, in nastala je teleskopska cev, opremljena z majhnimi krilci, ki se s koncem spoji s sprejemnikom v oskrbovanem letalu. Tak način dopušča precej večjo hitrost, kot s cevjo. Sistem je že deloval in ZDA so začele v leteče cisterne spreminjati predvsem bombnike, tako na primer B-29, ki je kot tanker dobil oznako KB-29. Ker so potrebe po povečanem doletu bojne flote Poveljstva strateških sil naraščale, so na osnovi potniškega štirimotornega reaktivca Boeing B707 izdelali leteče cisterne z oznako KC-135.

Tudi v Sovjetski zvezi so poskušali z razvojem in s postopki dopolnjevanja zaloge goriva v zraku, vendar ni šlo tako pospešeno kot v ZDA, niti ne v takšnem obsegu. Rusi so tako šele po letu 1960 dobili nekaj zmogljivosti za oskrbo z gorivom v zraku, dopolnjevanje goriva so prakticirali zgolj z manjšimi 1etali in še to bolj v bližini svojih oporišč. Razvili so predvsem sistem s cevjo in padalom za stabilizacijo na koncu.

Veliko novosti v tehniki oskrbovanja z gorivom v zraku so uvedli z novim velikim letalom - letečo cisterno KC-10 izvedenko iz trimotornega potniškega letala. Novost je vključevala tudi oba sistema hkrati na istem letalu, s teh cistern pa se hkrati lahko oskrbujejo tako letala Letalskih sil ZDA (USAF) kot letalstva Vojne mornarice ZDA (US Navy).

Pravo mesarsko klanje pa je poteklo za bodočo 'letečo cisterno' ameriških Letalskih sil in letalstva Vojne mornarice. Boj je seveda potekal med Airbusom in Boeingom. Na koncu je zmagal Boeing.
06 Jul 07
Napisal
An-12 | An-70 | An-124 | An-225 | A400M | C-5 | C-17 | C-27J | C-130J | C-141 | C-160 | C-235/-295G222Il-76 | L-410


V današnjih obsežnih vojnih operacijah ima zračni transport življenjsko pomembno vlogo, vendar od nekdaj ni bilo tako. Zračni transport z letali in (tudi ali celo predvsem) s helikopterji je bil morda ena najpočasneje razvijajočih se plati letalstva in njegove uporabe v bojne namene, če ta razvoj seveda primerjamo z na primer lovci, pa bombniki, izvidniki in podobno.

Letalski vojaški transporterji so bili sprva, bila so to dvajseta in trideseta leta 20. stoletja, ali predelani bombniki ali pa kar prirejena letala, drugače namenjena prevozu potnikov, Prvo letalo, posebej namenjeno prevozu vojaških enot, je bil Vickers vernon Kraljevskih letalskih sil - RAF v letu 1922, razvit iz civilnega potniškega letala Vickers vimy, prepeljal pa je lahko 11 vojakov - ob treh članih posadke. In hitrost: za takrat »kar« 128 km/h, preletena razdalja pa nad 500 km. Prvikrat so ga za vojaški transport uporabili v vojaških operacijah v Iraku.

berlin_c_47_na_letaliscu_tempelhof.jpgPo teh štorkljastih dvokrilcih so v tridesetih letih začeli z razvojem verjetno ene od največjih legend mod vojaškimi (pa tudi civilnimi) transportnimi letali nasploh, slovitim Douglasovim C-47 dakota. Kot prototip civilnega potniškega leta z oznako DC-1 je vzletel že leta 1933, potem je iz izpopolnjenega DC-2 že nastala prva verzija vojaškega transporterja. Vendar je bil DC-2 še vedno nekoliko »podhranjen« za svoje namene, zato so izdelali daljšega in predvsem močnejšega DC-3. Prvo obsežnejše naročilo je prišlo za kar 545 C-47 v septembru 1940, izdelavo samo pa je še pospešil vstop ZDA v vojno, ko so vojaške namene uporabili tudi veliko število civilnih DC-3. Zagotovo je C-47 transportni rekorder, vseh skupaj so, s civilnimi vred, izdelali nad 10.000 in uporabljali v kar 103 državah vsega sveta. Serijo nad 2000 dakot – Li-2 - so licenčno izdelali tudi Rusi.

Druga svetovna vojna je pomenila široko uporabo vojaških transportnih letal. Dakote so v zavezniških silah uporabljali med drugim tudi za transport padalskih desantov. Še nekaj je značilnost tega obdobja, to so bila transportna jadralna letala, uporabljale pa so jih tako Luftwaffe kot USAF in RAF. Kaj prida prihodnosti ta nemotorna transportna letala niso imela in so proti koncu druge svetovne vojne ugasnila. Dve klasični transportni letali druge svetovne vojne sta bila še Curtissov C-46 commando in Junkersov Ju-52.

Med povojnimi vojaškimi transporterji, ki so izstopali, je bil Douglasov C-74 globemaster I, ki se je moral nemudoma dokazovati v operaciji Berlinski zračni most. Z modifikacijo trupa je nastal C-124 globemaster II.

c130j_pred_vzletom_virlm.jpgBolj plodna so bila petdeseta leta minulega stoletja, »Položili so temeljni kamen« za transportnega uspešneža stoletja, Lockheedovo letalo YC-130 hercules. Leta 2004 je hercules srečal Abrahama, vendar je še vedno v proizvodnji - zadnja verzija ima oznako C-130J. Uporabljajo ga v 61 državah po svetu, njegovo veliko uspešnost in kakovost potrjuje dejstvo, da so uporabniki herculesov stare verzije preprosto zamenjali z novejšimi, ne pa z drugačnim - morda sodobnejšim - tipom transporterja! Dokončno so tudi uveljavili turbinske motorje.

Rusija je po drugi svetovni vojni razvila in izdelovala kar široko paleto vojaških transportnih letal, vendar je iz petdesetih let izšel kot najpomembnejši Antonov An-12. Izdelali so jih nad 1200, uporabljali pa, poleg bivše Sovjetske zveze, še v vsaj 20 drugih državah, nekateri primerki pa so še vedno operativni. Kitajska jih je licenčno izdelala 667 - kot Y-8.

Američani so za vojaške namene predelali tudi svoje znamenito štirimotorno potniško letalo, prvo reakcijsko čezoceansko, Boeingov B707. Vojaška izvedenka je dobila oznako C-135, skupaj so jih izdelali 88.

Naslednji ameriški vojaški transporter je bil povsem namensko vojaški, Lockheed C-141 starlifter, sledil pa mu je še večji C-5 galaxy.

V Rusiji so turbopropelersko An-12 začeli zamenjevati s štirimotornimi reakcijskimi Iljušini Il-76 srednjega do dolgega doleta. Izdelali so jih kar veliko serijo, skupaj nad 800.

Tudi kontinentalna Evropa je konec je leta 1963 dobila svoje prvo namensko vojaško transportno letalo, nastalo v okviru transportne zveze, od tod tudi naziv transall C-160.

Značilnost zadnjega desetletja - ali celo dveh, če upoštevamo še britansko operacijo na Falklandih - na tem področju je primanjkovanje zračnotransportnih zmogljivostih. Slednje dokazujejo predvsem Američani in zavezniki s podatkom, da so v operaciji Puščavski vihar - največji zračnotransportnih operacij po drugi svetovni vojni - kar štiri petine vojaških transportov opravili s floto komercialnih letal.

antonov_an-225_tovor_skica.gifV takšnih razmerah je nastal McDonnell Douglasov - zdaj Boeingov C-17 globemaster III. Izkazal se je z zračnim mostom med Rhein-Maino in Bosno v letih 1995 in 1996 v operaciji IFOR. Tudi to pa ni bilo dovolj za večje domače (ameriško) naročilo ali celo iz tujine. Potm je tu tudi evropski projekt A400M (pod okriljem vojaške veje Airbusa v sklopu EADS, danes Airbus Military).

V bivši Sovjetski zvezi sta nastala dva zanimiva projekta, oba vojaško-civilna. Gre seveda za dva transportna orjaka na eni strani An-124 in potem še Rusi, skupaj z Ukrajinci, tudi danes nočejo zaostajati in so razvili veliko transportno turbopropelersko letalo An-70.

Konflikta v Iraku in Afganistanu sta za vojaške načrtovalce neizčrpen vir izkušenj in preizkušanja vsega, kar so pred časom načrtovali bodisi na strateškem in/ali taktičnem področju. Gre tako za uporabo vojaških taktik kot za uporabo sodobno zasnovane opreme in oborožitve, načrtovane za bojevnika 21. stoletja. Vse je na preizkusu in nekatera izvedenska mnenja kažejo, da se vse taktike in vsa oprema ter oborožitev niso izkazali v skladu s pričakovanji. Načrtovalci so posebno poglavje namenili tudi zračnemu transportu tako medcelinskemu kot znotrajvojskovališčnemu. Danes gre za transporte do omenjenih žarišč, že jutri je to lahko kje drugje, ali v Južni ali Latinski Ameriki, Afriki ... In s čim danes prevažajo po zraku vojake in jih oskrbujejo z opremo in drugi potrebnim?


• Dvomotorni turbopropelerski vojaški transporterji
• Taktični transportni dvomotorni reaktivci
• Štirimotorni reaktivci
• Štirimotorni propeleraši
• Možni kandidati za transportno letalo SV
• Analiza trga transportnih letal
06 Jul 07
Napisal

boeing_kc_767.jpgV sklop transportnih letal smo uvrstili vse tipe transporterjev, tako civilne kakor vojaške in tudi leteče cisterne. Tu boste našli tudi večnamenske transporterje MRTT.

Bralci ste vabljeni, da nam pošljete opise transporterjev, ki jih tu niste zasledili, in imate o njih mogoče kaj napisano.




transporterji
leteči tankerji


13 Jan 08
Napisal

Številne države so šele po spopadu v Iraku leta 1991 in na Balkanu spoznale, da letalonosilke niso stvar preteklosti, temveč zelo uporabno orožje, ki lahko s svojo veličino in navzočnostjo odločilno vpliva na potek kriznih dogodkov.

06 Jul 07
Napisal

alphajet | C-101G-4 | hawk | IAR-99 | Jak-130 | L39/-59 | L139/-L159 | makoM-346 | MB-339 | MiG AT | PC-7 | PC-9 | PC-21 | T-45 | T-50/A-50 | T-6A | Zlin 242


Če bi se ozrli štiri desetletja nazaj in naredili pregled šolskih letal, tako osnovnih propelerskih za prve "korake" vojaških letalcev do najbolj izpopolnjenih šolskih in trenažnih, tudi nadzvočnih reakcijskih, bi videli, da kaj dosti novosti še ni. Ostala pa je značilnost izpred treh desetletij, namreč zelo široka ponudba, skratka prevelika glede na potrebe. To so že nova, zelo zmogljiva letala z najsodobnejšo opremo in konstrukcijo, ki se spogleduje s tehnologijo slabe radarske opaznosti ali jo celo že vklaplja. In posledica: v tej zvrsti bo gneča še večja.

casa_c_101_aviojet.jpgIn kakšna so ta šolska letala? Začenjajo se s klasiko, ki sega že v leta pred drugo svetovno vojno in na primer znamenitega angleškega tiger motha: klasično batno propelersko letalo, takrat z repnim kolesom, zdaj je "klasika" tricikelsko podvozje in dva zaporedna – tandemska sedeža v pilotski kabini, drugi običajno vsaj za višino glave dvignjen nad prvega.

Začne se nekako z močjo 112 kW pri osnovnih, najmanjših modelih, potem pa se s konji (močjo) v motorjih letala tudi dražijo. Slovenska vojska uporablja za selekcijo in osnovno šolanje češke zline 242L, kar je povsem primerljivo s svetom, kjer za te namene danes prevladujejo letala z okoli 150 kW (okoli 200 KM). Najsodobnejši primerek med temi propelerskimi osnovnošolskimi letali so modeli Grob G115.

Sledi kategorija propelerskih dvosedov s sedežema v tandemu in uvlačljivim podvozjem ter motorji tja do 250 kW. Izjemi sta ruska šolska Su-32 in Jak-52, oba z zvezdastima motorjema, izjemnim akrobatskim poreklom in podvozjem z repnim kolesom. Skratka bolj letali za vrhunske letalske akrobatske tekme kot za odpuščanje osnovnošolskih pilotskih napak.

Naslednji razred pa že predstavljajo šolski dvosedi s turbinskimi motorji, ne več za popolne začetnike. Največkrat gre kar za s turbinskimi motorji opremljene klasične propelerske šolske dvosede, kot sta na primer Agustin model SF-260 ali pa na primer čilski pillan, oba sta imela predhodnika s klasičnim batnim motorjem.

Sledi kategorija že kar precej izpopolnjenih turbopropelerskih dvosedih šolskih letal, praviloma s tandemskima sedežema, katerih najbolj znan in tudi značilen predstavnik je švicarski PC-7. Opremili so ga s prav tako značilnim motorjem za to in tudi še bolj ambiciozne turbopropelerske šolske dvosede in že tudi lahke jurišnike. Gre jasno za Pratt & Whittneyeve turbinske motorje PT-6A s praktično enako osnovo za celotno paleto od manj do najbolj zmogljivih, le da so zmogljivejši bolj "naviti". PT-6 tako obsega moči vse od 410 kW pri PC-7 do PT6A-68/1 za brazilskega super tucana in Pilatusa PC-21 s kar 1159 kW (1600 KM).

Nad tem osnovnim razredom turbopropelerskih dvosedov se začenjajo "pravi" šolsko-bojni dvosedi s katapultnimi sedeži in praktično z letalnimi zmogljivostmi reaktivcev. Po hitrosti najhitrejši turbopropelerski dvosedi zlahka tekmujejo z osnovnimi reakcijskimi šolskimi dvosedi, prav tako po nosilnosti, po gibčnosti, torej v manevru, pa so v prednosti kar turbopropelerski šolski dvosedi!

bae_systems_hawk_100_kokpit-2.jpgČe se ozremo na sodobnejše šolske reakcijske dvosede, lahko kategorizacijo začnemo nekako z Agustinim modelom S.211 s potiskom 11,12 kN (okoli 1150 kg), ki ga daje turboventilatorski motor Pratt & Whittney Canada JT15D-4C.

Motor, ki poganja največ šolskih reaktivcev, je AlliedSignalov (prej Garett) turboventilatorski TFE731 v razponu od 15,57 do 20,9 kN (1585 do 2.130 kg) potiska. Allied Signalove motorje vgrajujejo na reakcijska šolska letala FMA pampa (Argenitina), NAMC/PA K-8 (Kitajska-Pakistan), L-139 (Češka) in Casa C-101 aviojet (Španija). V ta razred uvrščamo tudi eno najbolj številčnih, ali pa sploh najštevilčnejše šolsko reakcijsko letalo Aero L-39 češke proizvodnje z ruskim turboventilatorskim motorjem (Ivčenko AI-25TL), ki so jih izdelali nad 2800, uporabljajo pa jih v 16 državah sveta.

V tem razredu imajo Italijani zelo zmogljivo letalo Aermacchi MB339, katerega edini greh je najbrž v zelo glasnem reakcijskem motorju Rolls-Royce viper 680. Aermacchi je na tej osnovi razvil tudi kar solidno zmogljiv MB339C, namenjen nalogam neposredne podpore. Zadnji krik iz te italijanske letalske krojaške hiše pa je verzija MB339FD z digitaliziranim kokpitom. Slavo si je prislužil seveda v akrobatski letalski skupini vojaškega letalstva naše zahodne sosede Frecce Tricolori.

Nad italijanskim šolskim reaktivcem je britanski hawk, najbolje prodajani in tudi razširjeni model po omenjenem češkem L-39. Uporablja ga že vsaj 15 letalstev v svetu. Tudi Britanci so na osnovi šolskega hawka izdelali enosedo jurišno izvedenko z oznako hawk 200.

Vrh razreda šolskih dvosedov predstavljajo dvomotorni reaktivci. Začeli so Američani z Northropovim T-38 super tailonom z nadzvočno hitrostjo, najdlje pa so prišli Japonci z Mitsubushijevim T-2 in kar 1,6-kratno hitrostjo zvoka. Med dvomotorna šolska letala, vendar z ambicijami jurišnika s kar zavidljivo nosilnostjo bojnega tovora - 2500 kg, se uvršča nemško-francoski Dornier/Dassault alpha jet. Poljska  I-22 iridya je praktično kopija te zasnove, tako kot tudi veliko novejši ruski MiG-AT.  Vzporeden temu projekt je ruski Jak-130, v italijanski verziji Aermacchi M-346 (včasih je bil to skupni rusko-italijanski projekt, zdaj sta dva ločena na ruski, Jakovljevi zasnovi).

Pred leti je vzletel južnokorejski T-50, nastal je v sodelovanju z ameriškim Lockheed Martinom. Gre za zelo ambicioznega šolskega dvoseda, pomanjšano kopijo F-16 z 1,5-kratno hitrostjo zvoka.

Še korak naprej gredo v svojih snovanjih Nemci v okviru evropskega obrambnega in letalskega konzorcija EADS s projektom šolskega dvoseda mako tehnologije stealth, "uvajalca" pilotov za eurofighterja. Med novosti, katerih prihodnost je v celoti nejasna, sodi tudi najnovejši Pilatusov turbopropelerski dvosed s petkrakim propelerjem, katapultnima sedežema vrste nič-nič in digitalnim kokpitom (po vzoru Eurofighterjevega typhoona). Torej uvajalno letalo s klasičnim turbopropelerskim pogonom.

Vojaška šolska letala več

Nazaj