A-6 | A-7 | A-10A | AMX | B-1B | B-2 | B-17 | B-29 | B-52 | Canbera | F-4 | F-14 | F-15 | F-16 | F/A-18 | F-22 | JSF F-35 | F-104 | F-111 | FB-111A | F-117 | harrier | IAI kfir | J-8/F-8 II | JA 35 | JA 37 | JAS-39 | jaguar | MFI | MiG-21 | MiG-23/-27 | MiG-25 | MiG-29 | MiG-31 | mirage 2000 | mirage IV | rafele | Su-17/-20/-22 | Su-24 | Su-25 | Su-27/-30/-35 | Su-47 (S-37) | tornado | Tu-16 | Tu-142 | Tu-22M | Tu-95 | Tu-160 | typhoon | Vulcan
Letalci so bili torej sprva izvidniki; zatem so dvosedi izvidniki dobili za obrambo mitraljez in kmalu so to orožje namestili še enosedim izvidnikom, zato so se letala že začela izogibati drugo drugemu; prišlo je do prvih zračnih dvobojev in letalo je postajalo vse bolj bojno sredstvo.
Prvi namenski lovec je bil Fokker EI; v enokrilno letalo so vgradili sinhroniziran mitraljez, s katerim je bilo moč streljati v vzdolžni osi letala skozi propeler.
V sklop vojaškega letalstva smo uvrstili vojaška letala, ki smo jih razvrstili v tri področja. Bojna, ki so oborožena, vojna, ki so lahko izvidniki, patruljna, mornariška, AWACSi, ... in vojaška šolska letala. Morda klasifikacija ni najbolj na mestu, a vendar smo se zaradi preglednosti morali odločiti za eno.
Bralci ste vabljeni, da nam pošljete opise letal, ki jih tu niste zasledili, in imate o njih mogoče kaj napisano.
• bojna letala
• vojna letala
• šolska letala
• letalonosilke
Nazaj
ACJ | BBJ | bravo | global expres | challenger 604 | continental | learjet 31A | learjet 40/-
Študije o nadzvočnih poslovnih letalih so znane že dobro desetletje, resneje so jih vzpodbudili v ruskem Suhoju še v stari državi (ZSSR) in se potem navezali na ameriškega Gulfstreama in kasneje Boeinga ter nazadnje (leta 2000) na Lockheed Martina. O takem hitrem poslovnem letalu naposled razmišljajo tudi pri francoskem Dassault Aviationu. Svoje letalo 7X so prestavili leta 2005 na letalskem salonu Le Bourget pri Parizu. Še vedno pa je prvi nadzvočni poslovnež slej ko prej v oblakih, največji težavi predstavljata predvsem velika poraba goriva in vzdrževalni stroški. Tako ostaja najhitrejše poslovno letalo Cessnin citation X, ki doseže hitrost Machovega števila 0,92.
Nazaj
ARJ21 | A318 | An-140 | An-148 | ATR-42 | ATR-72 | CRJ200 | CRJ700 | CRJ900 | CRJ1000 | C series | dash 8Q-400 | ERJ-135 | ERJ-140 | ERJ-145 | ERJ-
Razvojne priložnosti vidimo v zagotavljanju visokokakovostnih letaliških storitev z varno in učinkovito (zemeljsko) oskrbo letal in potnikov ter v razvoju spremljajočih komercialnih dejavnosti.
Zagotoviti želimo prijazno okolje in dobro počutje naših potnikov, poslovnih partnerjev, zaposlenih, lokalnih skupnosti in vseh drugih subjektov, povezanih z letalskim prometom.
V prihodnosti želimo doseči naslednje razvojne mejnike:
1.600.000 potnikov leta 2010,
2.000.000 potnikov po letu 2015,
50.000 operacij letal leta 2013 ter
15.000 ton tovora leta 2015.
Na podlagi analize dosedanjega razvoja, stanja objektov in opreme in napovedi prometnih gibanj v naslednjem desetletju smo izdelali predlog investicij.
Izoblikovali smo temeljna izhodišča, na katerih bo slonel razvoj letališča:
razvoj terminalov na severni strani, kar bo omogočilo fazno dograjevanje letaliških kapacitet,
prestavitev glavne ceste Kranj - Mengeš proti severu,
odkup zemljišč za razvoj severnega terminala in spremljajočih dejavnosti,
izboljšanje dostopnosti do letališča z ureditvijo ceste od priključka za avtocesto do severnega kompleksa;
dolgoročno želimo povezati letališče z Ljubljano in okolico s hitro železniško povezavo,
dolgoročno zavarovanje prostora med vzletno-pristajalno stezo in avtocesto za izgradnjo druge vzporedne vzletno-pristajalne steze.
Za zagotovitev normalnega delovanja letališča v kratkoročnem obdobju načrtujemo tudi rekonstrukcijo vzletno-pristajalne steze in modernizacijo svetlobno-navigacijskega sistema na njej.
Z načrtovanimi vlaganji bomo zagotavljali največjo možno varnost letalskega prometa, skladno s standardi mednarodnega združenja za civilno letalstvo (ICAO), priporočili Evropske konference za civilno letalstvo (ECAC) in direktivo Evropske skupnosti.
Nazaj
Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana
24. decembra 1963 dopoldne se je množica približno sto zaposlenih, slavnostnih gostov in drugih obiskovalcev zbrala na betonski ploščadi novega slovenskega letališča. Gradbeniki so ravno končali dela na ključnih objektih: letališki stezi, ploščadi in pristaniški stavbi. Vendar pa še vsi objekti niso bili gotovi. Kljub temu so se odločili, da letališče odprejo. Slavnostni govor takratnega zveznega sekretarja za promet Martina Cetinič‡a, baloni v barvah zastave so poleteli v zimsko nebo in novo letališče Brnik je bilo nared za javni promet. V mrzlem zasneženem dopoldnevu je pristalo prvo letalo: ob 10.45 se je betonske letališke steze dotaknilo letalo DC-6B z oznakami slovenskega letalskega prevoznika Adrie Avioprometa. Priletelo je v svoj novi dom, saj je tedaj Adria imela bazo na zagrebškem letališču. Kmalu za njim je pristala še JAT-ova Caravelle. Letališče Brnik je bilo predano prometu v dobrem letu dni, kar je bilo hitro glede na takratno gradnjo drugih letališč. Vendar je bilo to zadnje leto le finale dogodkov in projektov, ki so se začeli že veliko prej. (Jure Mežnaršič)
Že kmalu po drugi svetovni vojni je postalo jasno, da Ljubljana potrebuje sodobno letališče. V obzir so vzeli tri možnosti in sicer: obnovo aktualnega letališča v Mostah, prenovo vojaškega letališča v Cerkljah ob Krki ter izgradnjo novega letališča na Brniku. Slednja varianta je bila najdražja, a hkrati najboljša. Idejni projekt za letališče je že leta 1949 izdelalo podjetje Slovenijaprojekt, projektant je bil ing. Jože Didek. Na podlagi projekta je bil izdelan elaborat, ki je vseboval programske in osnovne tehnične podatke za izdelavo delnih glavnih projektov. Iz raznih razlogov je bil projekt na zvezni ravni večkrat zavrnjen. Kljub temu so gradbena dela na terenu tekla naprej. Kot glavni izvajalec gradbenih del je bilo izbrano podjetje Slovenijaceste iz Ljubljane. Izgradnjo letališča je financiralo več državnih institucij (iz proračuna) nakar so financiranje 26. februarja 1961 prenesli na družbo Aerodrom Ljubljana – Brnik. Ta je s krediti uspela zaključiti najnujnejša gradbena dela in usposobila lasten strokoven kader. Preizkus letališča so opravili med 12. in 20. decembrom 1963. S tem je bila zaključena prva faza izgradnje letališča Brnik.
Drugo fazo so končali, ko je letališče že obratovalo. V okviru druge faze, ki so jo končali decembra 1964 so zgradili tehnično bazo Adrie Avioprometa, podaljšali so vzletno-pristajalno stezo na 3000 m, povečali so letališko ploščad na 120x232 m ter vgradili sodobna navigacijska in svetlobna sredstva. Dograjeno je bilo tudi upravno poslopje, parkirišče, dovozne poti in ograja. Vse v sled večji varnosti ter udobju zaposlenih in potnikov. V tretji fazi, ki je bila zaključena leta 1965 so uredili okoliška zemljišča, postavili objekt za meteorološko službo ter nakupili še nekaj potrebne opreme.
Odprtost trga kažejo podatki o številu letalskih prevoznikov. Leta 1965 je letališče uporabljalo 15 tujih letalskih družb, v naslednjem letu pa že 26. Promet na Brniku je bil v večini čarterski, redke redne linije so vzdrževali z Beogradom in Londonom. JAT je leta 1968 vpeljal tedensko tovorno povezavo z letalom DC-3 z Zürichom in Münchnom. Odplačevanje dolgoročnih kreditov je leta 1970 prevzel Izvršni svet SR Slovenije, ki je pokrival kar 80 % finančnih obveznosti Aerodroma Ljubljana. Razliko 20% je odplačevalo podjetje samo. Junija 1971 je Lufthansa odprla tovorno linijo z Frankfurtom. Letala Boeing B737, prirejena za prevoz tovora na paletah in v letalskih zabojnikih, so enkrat tedensko vozila na tej liniji.
Brnik je bil prvo letališče v tem delu Evrope, ki je bilo sposobno sprejemati in odpravljati paletizirani tovor.
Po več kot enoletnih pripravah so letališče 30. junija 1978 ob polnoči zaradi temeljite rekonstrukcije zaprli za dva meseca. Prenova je obsegala obnovo in modernizacijo vzletno-pristajalne steze ter njeno povečanje na sedanjo velikost 3300x60 m. Hkrati so preuredili pristaniško stavbo, uredili energetsko napajanje in uredili okolico, skladno z zahtevami predpisov za pridobitev CAT II kategorije. V času obnove je bil promet preusmerjen na letališči v Mariboru in Pulju, medcelinska linija pa v Zagreb. Daljša steza in njena večja nosilnost sta omogočili direkten promet na medcelinskih linijah brez vmesnega pristanka. 20. decembra 1978 je JAT začel leteti na liniji za New York z letalom DC-10. Redno linijo za ZDA je JAT sicer uvedel že aprila tega leta, vendar je bilo šele na prenovljeni stezi mogoče pristajati in vzletati s polno obremenjeno »desetko« na medcelinski liniji. Rekonstrukcija letališča in posodobitev vzletno-pristajalne steze sta omogočili pridobitev II. kategorije po ICAO za vzletanje in pristajanje v slabih meteoroloških pogojih.
Z osamosvojitvijo Slovenije je letališče Ljubljana postalo osrednje državno letališče, hkrati pa se je soočilo z znatnim upadom prometa zaradi političnih in vojnih dogodkov na tleh nekdanje Jugoslavije. 26. junija ob 13.30 se je zaprl zračni prostor nad Slovenijo in s tem letališče. Sredi septembra 1991 se je promet zaradi zaprtja zračnega prostora nad Slovenijo preselil na celovško letališče. Zapora je z večjimi in manjšimi izjemami, ko je letališče bilo odprto, trajala do sredine februarja 1992. čŒas zapore je Aerodrom Ljubljana izrabil za prenovo letališke stavbe, obnovo letališke ploščadi za parkiranje letal in uvajanje informatike za letališko osebje in potnike. Zaradi sprememb je letališče izgubilo pol milijona potnikov iz struktur, ki jih pozneje ni bilo mogoče hitro vrniti ali nadomestiti. Slovenski letalski prevoznik Adria Airways je postal največji partner Aerodroma Ljubljana. Zaradi znižanega prometa na letališču se je ponudila priložnost za preplastitev vzletno-pristajalne steze.
V letih 1992 in 1993 je bila izvedena največja razširitev terminala. Potniški terminal je bil tako povečan s 4000 m2 na 6000 m2. Postavljen je bil tudi sodobni radar za precizno pristajanje (PAR- Precision Approach Radar).Visok trend rasti prometa, ki je bil značilen za leta po osamosvojitvi, se je v letu 1996 pričel umirjati. Letno število potnikov se je od leta 1991 do konca 1996 podvojilo, več kot dvakrat se je povečala količina oskrbljenega tovora, podvojilo pa se je tudi število premikov letal.
V začetku leta 1996 je nastal nov oddelek Center splošnega letalstva. S to reorganizacijo se je izboljšala kakovost storitev oskrbe za letala v tem segmentu prometa, obenem pa je to bil nov, močan argument pri trženju storitev letališča. Podjetje je zaključilo postopek lastninskega preoblikovanja.
Januarja 1999 je letališče dobilo dovoljenje za obratovanje v pogojih zmanjšane vidljivosti CAT III B in se s tem vpisalo med okoli 100 letališč na svetu s takšno opremo.
Leto 2001 je bilo za svetovni letalski promet zelo slabo leto, kar je občutil tudi Aerodrom Ljubljana. Po terorističnem napadu v New Yorku 11. septembra se je svetovni letalski promet znašel v krizi, saj je število potnikov čez noč drastično upadlo.
V letu 2003, ko je letališče praznovalo 40 let se je začela gradnja hangarja za splošno letalstvo in ureditev ploščadi za splošno letalstvo. Razširitev ponudbe z brezžičnim dostopom do interneta (WLAN) je prinesla dodatno kvaliteto v ponudbi letaliških storitev.
Leta 2004 so z Aerodroma Ljubljana začeli leteti štirje novi letalski prevozniki: nizkocenovnik easyJet, Austrian Airlines, Malév Hungarian Airlines in Air France.
Prvič v zgodovini smo imeli na letališču več kot milijon potnikov letno. Šlo je za okroglo številko, ki je v sebi nosila velik pomen, saj je potrdila, da je letališče v preteklosti vleklo prave poteze, hkrati pa ga je obvezala k novim razvojnim projektom v prihodnosti.
Letališče Ljubljana se od 9. julija 2007 naprej po odločitvi vlade imenuje Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana. Na slavnostni otvoritvi, katere slavnostni govornik je bil predsednik vlade Janez Janša so otvorili nov potniški terminal T1. Nov terminal prinaša veliko spremembo tudi v tehnologiji dela letaliških delavcev. Po novem bodo letala na ploščadi parkirana z nosom naprej proti terminalu in ko bo letalo pripravljeno za odlet, se ga bo s posebnim vozilom potisnilo vzvratno. Štirje avio mostovi bodo začeli delovati 22. julija, pritličje novega dela in letališka terasa pa so že odprti.
Nov terminal izponjuje zahteve, ki jih slovenskim mejnim točkam nalaga schengenski pravni red. Infrastrukturno je letališče pripravljeno na ločevanje prometa na domači (države EU brez VB) in tuji (države nečlanice), ki se je v sloveniji začelo marca 2008.
Gradimo za prihodnost
Prostorsko ureditveni načrt
Novice
Novice iz letališča JPL; feb 2008
Uvedli spletno prijavo na let; 15. jan 2008
Novice iz letališča JPL; 28. nov 2007
Polletno poročilo Aerodroma Ljubljana; 31.avg 2007
Nov potniški terminal; 11. jul 2007
Nazaj
Fotografije: Arhiv Aerodroma Ljubljana in Borut Podgoršek
Vir: Aerodrom Ljubljana d.d., Dotik neba in zemlje, Ljubljana, november 2003 in http://www.lju-airport.si/
Zgodovina letalske policijske enote sega daleč nazaj v leto 1964, ko se je takratno vodstvo odločilo, da ob 20. obletnici vstaje slovenskega naroda na prireditev povabi helikopter jugoslovanske vojske. Prisotnost helikopterja na prireditvi je vzpodbudila resne razprave, da Slovenija potrebuje svoj helikopter.
Argumenti za nakup prvega helikopterja so bili resni in upravičeni, ne samo v takratni milici, ampak tudi v gospodarstvu, predvsem pa so bili aktivni nekateri pionirji gorskega reševanja in drugih oblik humanitarnega dela.
Po široki razpravi se je takratni RSNZ (republiški sekretariat za notranje zadeve) odločil, da s pomočjo slovenskega gospodarstva kupi svoj prvi helikopter. Pogodba o nakupu helikopterja je bila sklenjena s takratnim Zveznim sekretariatom za notranje zadeve. Slovenija je dobila prvi slovenski in prvi policijski helikopter znamke Agusta AB 47 J2A, imenovan »Burduš«. To je bil trisedežni helikopter s klasičnim batnim motorjem, na njegovem trupu pa je bil napis »milica«. Zaradi dokaj slabih zmogljivosti tega helikopterja so bile naloge, ki so se opravljale z njim, sprva omejene predvsem na nadzor prometa in patruljiranje.
Dne 19. 5. 1967 je na brniškem letališču pristal prvi policijski helikopter, ki je podnevi opravljal naloge nadzora in urejanja cestnega prometa, nadzora državne meje, pomoči pri odkrivanju in zasledovanju storilcev kaznivih dejanj, vse pogosteje pa ga je uporabljalo tudi gospodarstvo za lažje oblike dela.
Že decembra 1967 je bila usposobljena prva ekipa za reševanje v gorah. Dne 24. 3. 1968 pa je helikopter prvič aktivno izvajal reševanje pod plazom zasutega turnega smučarja izpod severne stene Mojstrovke. Helikopter je opravljal naloge do leta 1984, ko je bil prizemljen in je danes v Planinskem muzeju v Mojstrani. Slovenska policija je leta 1978 kupila helikopter Agusta A 109, ki so mu kasneje sledili še drugi helikopterji. Tako ima Letalska policijska enota trenutno sedem helikopterjev.
Letalska policijska enota danes opravlja naloge, ki so povezane s policijskim delom in delom v sistemu zaščite in reševanja, prevoze poškodovanih in bolnih oseb ter druge naloge. Helikopterji so postali nenadomestljivi pri urejanju in nadzorovanju cestnega prometa, zasledovanju storilcev kaznivih dejanj, nadzoru državne, še posebej schengenske meje in reševanju ob naravnih nesrečah ter nesrečah v gorah. Z njimi priskočimo na pomoč, ko je treba prepeljati dojenčke v inkubatorjih, hudo bolne in poškodovane, odkrivamo in gasimo požare na prostem, pomagamo pri gradnji žičnic, planinskih koč, oddajnikov in daljnovodov. Nešteto je primerov, ko so helikopterji lahko učinkovito priskočili na pomoč in rešili dragoceno življenje ali preprečili hujše posledice.
Policija za opravljanje policijskih nalog in reševanje s helikopterji v okviru nalog zaščite, reševanja in pomoči uporablja helikopterje Letalske policijske enote. V svoji floti ima pet helikopterjev, in sicer helikopter AB 212, AB 412, A 109E in dva helikopterja AB 206. Podpisana pa je tudi pogodba za nakup novega schengenskega helikopterja EC 135. Za reševanje in prevoz ponesrečencev sta trenutno ustrezno opremljena prva dva helikopterja. Letalska policijska enota je z reševanji v Republiki Sloveniji pričela kot prva v državi in ima v ta namen ustrezno usposobljeno letalsko-tehnično osebje. Pomemben pogoj za izvajanje vseh oblik reševanj, in ne le prevozov ponesrečencev, je, da je strokovno-tehnični kader ustrezno usposobljen in opremljen. V ta namen letno potekajo tudi ustrezna usposabljanja skupaj z drugimi silami za zaščito, reševanje in pomoč, predvsem pripadniki Gorske reševalne službe Slovenije, zdravniki-reševalci in drugimi. Odlično je tudi sodelovanje s slovensko vojsko oziroma 15. helikopterskim bataljonom (15.HEB) na področju izmenjavanja izkušenj, usposabljanja in podobno. Posadke helikopterjev se tudi dopolnjujejo pri izvajanju nujne medicinske pomoči, reševanja v gorah ipd.
Policijski helikopterji so bili vedno vključeni pri vseh oblikah pomoči prebivalstvu.
Nazaj
Video: Bell 206 jetranger YU-HCW slovenske Milice (FB)
Vir: Policija, MNZ, Igor Zrinski in Nuška Tavčar
• Enote in oddelki 15. polka vojaškega letalstva (BRZOL),
• Letalniki letalskih enot SV.
Brigada zračne obrambe in letalstva se je 15. maja 2013 preoblikovala v 15. polk vojaškega letalstva. Sedež 15. polka ostaja v Vojašnici Jerneja Molana v Cerkljah ob Krki.
V Vojašnici Jerneja Molana v Cerkljah ob Krki je bila v četrtek, 5. septembra 2019, primopredaja dolžnosti poveljnika 15. polka vojaškega letalstva Slovenske vojske. Dosedanji poveljnik polkovnik Bojan Brecelj je dolžnost predal podpolkovniku Janezu Gaubetu. Ob primopredaji je zbrane nagovoril poveljnik sil Slovenske vojske brigadir Milan Žurman, udeležili pa so se je tudi predstavniki Ministrstva za obrambo, Slovenske vojske, tujih vojska ter župan domicilne občine Brežice Ivan Molan in predstavniki lokalnih skupnosti.
V strukturi polka so 151. helikopterska eskadrilja, ki se je preoblikovala iz 15. helikopterskega bataljona, 152. letalska skadrilja, ki se je oblikovala iz Letalsko-transportnega oddelka in dela Letalske šole, 153. letalsko-tehnična eskadrilja, ki se je preoblikovala iz Letalsko-tehnične enote, Letalska šola, 16. center za nadzor in kontrolo zračnega prostora, ki se je preoblikoval iz 16. bataljona za nadzor zračnega prostora in 107. letalska baza, v strukturi 15. letalskega polka pa je še Enota Vojašnice Jerneja Molana Cerklje ob Krki.
15. polku vojaškega letalstva je do 5. septembra 2109 poveljeval podpolkovnik Bojan Brecelj.
Brigada zračne obrambe in letalstva
Brigada zračne obrambe in letalstva (BRZOL) opravlja nadzor in zaščito zračnega prostora Republike Slovenije in stabilizacijske naloge v operacijah kriznega odzivanja ter sodeluje pri zaščiti in reševanju. Poveljstvo BRZOL je organ poveljevanja in kontrole enot v sestavi brigade. Pristojno in odgovorno je za pripravljenost ter usposobljenost podrejenih enot zračne obrambe in letalstva (ZOL). Njegova bistvena naloga je, da skladno s sprejetimi mednarodnimi obvezami Republike Slovenije zagotavlja razmere za delovanje podrejenih enot, ki opravljajo naloge za vso Slovensko vojsko, in tudi za posamezne dele bojnih zmogljivosti, namenjenih skupnemu delovanju v miru in kriznih razmerah. Oblikovanje BRZOL je povezano s preoblikovanjem podrejenih enot in poveljstev ter združevanjem štabnih funkcij med bataljonsko in brigadno ravnjo.
Začetki letalskih sil Slovenske vojske segajo v leto 1991, ko sta major Jože Kalan in praporščak Bogomir Šuštar z lahkim helikopterjem takratne JLA SA-341 gazela prebegnila na stran Teritorialne obrambe Republike Slovenije, prva letalska enota Slovenske vojske, 15. brigada vojaškega letalstva, pa je bila vzpostavljena julija naslednje leto. V njenem okvirju je delovala tudi helikopterska eskadrilja, ki je imela pet helikopterjev različnih vrst, po en SA-341 in A-109 ter tri B-412. S hitrejšim razvojem Slovenske vojske se je začelo hitrejše kadrovsko popolnjevanje in opremljanje enote. Tako je sredi 90. let svoje zmogljivosti okrepila s petimi večnamenskimi transportnimi helikopterji Bell B-412. To je bilo za Slovensko vojsko, pa tudi za potrebe civilne zaščite in reševanja, velik kakovostni premik, ki so ga nadgradili z nakupom štirih Eurocopterjevih večnamenskih transportnih helikopterjev AS 532 AL cougar, ki jih je enota prevzela spomladi leta 2003 in 2004. Od novembra 2004, ko se je preoblikovala 15. brigada vojaškega letalstva, enota je delovala kot 15. helikopterski bataljon, podrejena poveljstvu sil SV. Od začetka februarja 2008 je letalstvo SV organizirano na brigadni ravni. Prvi poveljnik BRZOL-a je bil podpolkovnik Igor Strojin. Od konca leta 2009 ji je do vrnitve ppk Strojina iz misije v tujini poveljeval podpolkovnik Blaž Pavlin, ki pa ga je vmes za kratek čas zamenjal Jani Topolovec. Podpolkovnik Igor Strojin je 12. julija 2010 dolžnost poveljnika Brigade zračne obrambe in letalstva predal podpolkovniku Janiju Topolovcu. več
Naloge:
• poveljevanje podrejenim enotam ZOL in nadzor nad njimi,
Strateški zračni transport v Slovenski vojski
Tretji član posadke
Projekt brazpilotnih sistemov v SV
Obnova gezele TO-001
Urjenje pilotov SV na simulatorju letenja
• Enote in oddelki BRZOL,
• Letalniki letalskih enot SV.
Nazaj
Fotografije: Borut Podgoršek in MORS
vir: www.mors.si
✈ Letalstvo v Mariboru
✈ Letalska stotnija Maribor
✈ Letala s sidrom
✈ Strojnik S-1
✈ Josip Križaj
✈ Letališče Nadlesk
✈ Pavel Podgornik - Prvi med slovenskimi modelarji
✈ Franc Terglav - Koroški pilot iz petdesetih let
✈ Mirko Kovačič
Dandanes ni ohranjeno nobeno od Rusjanovih letal, od Merč‡ep-Rusjanovega so ostali le drobci (krilna rebra v letalskem muzeju v Beogradu), dele platnenega prekritja pa so posamezniki hranili kot spomin na ponesrečenega letalca. O njih tudi ni solidnejše dokumentacije, obstajajo le časopisna poročil