V soboto, 29. avgusta, pozno popoldne je na Letališču Jožeta Pučnika ponovno pristalo letalo Boeing 747-400 japonskega prevoznika JAL. Gre za nadaljevanje uspešnega celoletnega sodelovanja Slovenske turistične organizacije (STO), Aerodroma Ljubljana, turističnega gospodarstva in tujih partnerjev na področju neposrednih čarterskih letov z Japonske, ki so se pričeli prvič v lanskem letu.

Kanadski Bombardier se že kar nekaj časa spogleduje z idejo o razvoju 110-130 sedežnega letala s katerim bi posegli v območje, ki ga obvladujeta Airbus in Boeing z družinama A320 in B737.

Ob polletju so na Aerodromu Ljubljana zabeležili 612.779 oziroma dobro petino manj potnikov kot v enakem obdobju lani. Družba je v tem obdobju ustvarila 2,9 milijona evrov dobička, kar je dobrih 42 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, ko je dobiček znašal 5,1 milijona evrov.

Število premikov letal je v prvi polovici letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani upadlo za slabih 10 odstotkov, oskrbljenega tovora pa je bilo za dobro četrtino manj oziroma 6467 ton. Zaostajanje za prvim polletjem lanskega leta poleg zaostrenim gospodarskim razmeram pripisujemo še dejstvu, da je Slovenija lani predsedovala EU, zaradi česar je bil fizični obseg prometa v tem obdobju precej povečan.

V letalski bazi Papa je v ponedeljek, 27. junija, potekala slovesnost ob prevzemu prvega od treh strateških transportnih letal C-17 globemaster III. Ob navzočnosti visokih gostov članic iniciative Strategic Airlift Capability – SAC sta navzoče nagovorila tudi predsednik vlade Republike Madžarske in namestnik generalnega sekretarja zveze Nato Claudio Bisogniero.

Po besedah generalnega direktorja Direktorata za logistiko Igorja Nereda bo Slovenija letos koristila deset ur, prihodnje leto 40 ur in leta 2011 60 ur naleta. Slovenija je zakupila 60 ur na leto, kar pomeni 1,85-odstotni delež nakupa letal Slovenije, ki bodo plačani do leta 2012.

Začetki letališča segajo v leto 1942, ko je tovarna letal Douglas za potrebe vojske tam sestavljala letala C-54. Območje je bilo izbrano zaradi bližine mesta in prometnih (predvsem železniških) povezav. Chicago, kjer to letališče stoji je bilo tedaj drugo največje mesto v ZDA.