Številne države so šele po spopadu v Iraku leta 1991 in na Balkanu spoznale, da letalonosilke niso stvar preteklosti, temveč zelo uporabno orožje, ki lahko s svojo veličino in navzočnostjo odločilno vpliva na potek kriznih dogodkov.

Krize danes navadno potekajo daleč od držav, ki so vanje vpletene, zato letalonosilke ponovno postajajo vse pomembnejše orodje in orožje vodilnih pomorskih držav. ZDA imajo najštevilčnejšo floto letalonosilk, druge države, ki so ta del flotnih sil zanemarjale, pa poskušajo to pomanjkljivost odpraviti. Kot kaže, bodo letalonosilke tudi v prihodnje ostale orožje in orodje za doseganje vojaških ter diplomatskih ciljev vodilnih držav.

ZDA
Letos je ameriška mornarica dobila še deseto letalonosilko razreda nimitz. USS George H. W. Bush CVN 77 je tako zadnja in najsodobnejša letalonosilka v tem razredu. Pogodbo o njeni izdelavi so podpisali leta 1999, kobilico pa so položili leta 2003. Letalonosilko je gradila ladjedelnica Northrop Grumman Newport News, ki je tudi sicer najpomembnejša pri gradnji letalonosilk v ZDA. Na njej bo v sestavi palubnega polka približno 80 letalnikov, med njimi tudi SH-60B/F, HH-60H, E-2C, EA-6B in F/A-18. Letalonosilka je konstruirana tako, da je njen hidrodinamični upor čim manjši, torej da ima novo podvodno obliko trupa, poleg tega pa je na vzletno-pristajalni palubi zaradi dodatno proti krmi pomaknjenega otoka oziroma nadgradnje, zagotovljen dodaten prostor za popravila, manjša vzdrževalna dela, oboroževanje letal in točenje goriva. Leta 2015 bo mornarica dobila novo letalonosilko USS Gerald R. Ford CVN 78 razreda ford. Ta bo namreč zamenjala pol stoletja staro USS Enterprise CVN 65. Letalonosilka razreda ford bo opremljena z novim radarjem AN/SPY3, ki bo povezan z raketnim sistemom sea sparrow za zaščito pred napadi z raketami. Namesto štirih dvigal za letala bodo na CVN 78 le tri, eno pa bo zamenjalo dvigalo za prevoz orožja. Parne katapulte bodo zamenjali z elektromagnetnimi katapulti General Atomicsa (Electromagnetic Aircraft Launch System – EMALS). Njihova poraba električne energije je tolikšna, da bosta morala jedrska reaktorja proizvesti kar 300 odstotkov več električne energije kot prej, vendar to ne bi smela biti težava, saj bo letalonosilka dobila tudi nova jedrska reaktorja A1B. Novi katapulti bodo omogočali do 160 poletov letal na dan v primerjavi s 140, ki jih omogočajo parni katapulti na letalonosilkah razreda nimitz. Prav tako bo nov tudi turboelektrični sistem za zaviranje in ustavljanje letal, ki bo imel namesto štirih le tri zaviralne jeklenice. Življenjska doba novih letalonosilk naj bi bila približno 100 let, vsaka pa bo lahko nosila do 90 letalnikov, med katerimi bodo tudi F-35C JSF (Joint Strike Fighter) in brezpilotni bojni kot tudi nebojni letalniki. Priprave na gradnjo letalonosilke USS Gerald R. Ford so se začele leta 2003. Prvi kos jekla zanjo so odrezali leta 2005, kobilico pa so v ladjedelnici NG Newport News položili lani. ZDA imajo trenutno operativnih enajst letalonosilk.

Indija
Indija ima v svoji floti le eno operativno letalonosilko z imenom Viraat. Maja 1987 jo je kupila od Britancev, njeno ime v Royal Navy pa je bilo HMS Hermes. Indijci so leta 2004 kupili še nekdanjo rusko letalonosilko razreda kijev Admiral Gorshkov. Danes jo obnavljajo v ladjedelnici v Severodvinsku, zanjo pa so plačali približno milijardo dolarjev in še približno 700 dodatnih milijonov za nujna popravila, ki pa so se pokazala šele po nakupu. Z njo naj bi prve teste opravili predvidoma v Barentsovem morju leta 2012. Ko bo prišla v operativno uporabo, bo Vikramaditya, kot se bo po novem imenovala, zamenjala letalonosilko Viraat. Na njej bo 12 letal mig-29K/KUB in šest helikopterjev Ka-31 za protielektronsko bojevanje.

Kitajska
čŒeprav je Kitajska od Ukrajine kupila letalonosilko Varjag razreda kuznjecov, ta nikoli ni postala operativna. Od leta 2004 je zasidrana v Tianjinu v tako imenovanem tematskem parku, kjer je na voljo tudi ladijskim konstruktorjem in oblikovalcem. Tako naj bi Kitajci prišli do neprecenljivega oblikovalskega in konstruktorskega znanja. Kitajci si sicer želijo šest letalonosilk, da bi utrdili strateški položaj v Aziji in drugod po svetu. Z njimi bi varovali tudi trgovske poti, ki vodijo skozi Malaško ožino, kjer so pirati, in so za Kitajsko vitalnega pomena. Seveda je to tudi postavljanje pred Tajvanom. Peking še ni naznanil gradnje teh letalonosilk, saj kitajske ladjedelnice in mornarica nimajo nikakršnih izkušenj z letalonosilkami. Pripraviti bodo morali novo doktrino, ki bo obsegala tudi spremljajoče ladje, podmornice, letala in helikopterje, ki bodo v flotnih sestavah teh letalonosilk. Glede bojnih letal bi Kitajci lahko kupili letala mig-29K/KUB ali Su-33 flanker D ali pa uporabili kar domače J10 in FC-1. Tudi letala in helikopterje Ka-27 ter Ka-31 za elektronsko bojevanje bodo morali kupiti. čŒeprav je povprečna gospodarska rast na Kitajskem osem odstotkov na leto, analitiki napovedujejo, da bo Kitajska potrebovala vsaj 15 do 20 let, da bo dobila prvo letalonosilko.

Tajska
Podobno kot Indija ima tudi Tajska svojo letalonosilko. Naročila jo je leta 1992 in jo dobila v uporabo pet let pozneje. HTMS Chakri Naruebet so zgradili v španski ladjedelnici Navantia in je podobna letalonosilki španske mornarice Principe de Asturias. Sprednji del vzletne palube je v bistvu skakalnica z naklonom 12°. Skupaj z naročilom letalonosilke so Tajci kupili devet matadorjev AV-8S McDonnell Douglasa s sposobnostmi navpičnega vzletanja in pristajanja, na njej pa je tudi šest sea hawkov S-70B. Letalonosilka ima 18.620 kilometrov akcijskega radija pri hitrosti 22 km/h. Tajci jo uporabljajo predvsem za reševalne in humanitarne operacije oziroma podporo takim ter podobnim operacijam.

Rusija
Sovjetska zveza oziroma Rusija kljub svoji veličini nikdar ni imela veliko letalonosilk. Sovjetska mornarica je imela skupaj pet letalonosilk, ruska pa eno z imenom Admiral Kuznjecov. Prvotni načrti so predvidevali dve letalonosilki tega razreda, toda druge z imenom Varjag niso nikdar končali. Po razpadu SZ je pripadla Ukrajini, ki jo je prodala Kitajski. Admiral Kuznjecov naj bi bila v precej slabem stanju, toda kljub temu je sodelovala na pomorskih vajah v Severnem Atlantskem morju in Sredozemlju leta 2007 ter 2008. Na njej so štiri letala za zračno podporo Su-25 frogfoot in 18 letal Su-33 flanker D. Protipodmorniško zaščito zagotavlja 15 helikopterjev Ka-27 in dva Ka-31. Po besedah poveljnika ruske mornarice admirala Vladimira Visotskega lahko ruska mornarica pričakuje šest letalonosilk. Oblikovano bo prav toliko bojnih skupin, ki naj bi postale operativne do leta 2060. Prva nova letalonosilka naj bi postala operativna že leta 2017, toda program zaradi finančne negotovosti še ni potrjen.

Francija
Tudi Francija se zaradi negotovih gospodarskih razmer še ni odločila o svoji prihodnji letalonosilki. Tako ostaja edina francoska letalonosilka. Prvotni načrti so predvidevali skupno gradnjo treh novih letalonosilk, in sicer dveh za angleško kraljevsko mornarico ter ene za francosko. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je maja lani povedal, da 3,5 milijarde evrov vreden projekt Porte Avions-2 (PA2) ne bodo nadaljevali vsaj do leta 2012. Medtem Britanci samostojno nadaljujejo projekt Queen Elizabeth razvoja dveh novih letalonosilk. Druga francoska letalonosilka (PA2) naj bi bila opremljena s katapultom, ki bo omogočal vzletanje bojnim letalom rafale F3. Od odločitve vlade je torej odvisno, ali bo Charles de Gaulle ostala edina francoska letalonosilka, ki se je decembra lani po petnajstmesečnem popravilu znova vrnila v operativno uporabo francoske vojne mornarice.








Italija
Italijanska mornarica je svojo drugo letalonosilko dobila lani, v operativno uporabo pa naj bi prišla še letos. Letalonosilko Cavour so začeli graditi leta 2001 in je podobna španski letalonosilki Juan Carlos I, saj sta obe večnamenski letalonosilki. Poleg osnovne funkcije letalonosilke ima tudi prostor za štiri hoverkrafte, torej plovila na zračno blazino, in za 24 tankov oziroma sto vozil, kar pomeni, da jo je mogoče uporabljati tudi v vlogi amfibijskodesantne ladje, kot letalonosilka pa lahko gosti 30 letal AV-8B harrier II ali 24 letal F-35. Po svoji namembnosti je podobna ameriškima amfibijskima bojnima ladjama USS Tarawa in USS Wasp. Poleg Cavourja imajo Italijani še letalonosilko Giuseppe Garibaldi, ki je operativna od leta 1985.






Španija
Najnovejša pridobitev španske mornarice je večnamenska letalonosilka Juan Carlos I. Gre za letalonosilko, ki je hkrati tudi amfibijskodesantna ladja podobno kot italijanska letalonosilka Cavour. Na ladji bodo nameščena letala EAV-8B harrier II+, ki za vzlet potrebujejo vzletno palubo v obliki skakalnice. Na ladji je prostora za 30 letal oziroma nekaj manj, če so na ladji še helikopterji. čŒe jo uporabljajo za amfibijskodesantne naloge, je v njej prostora za štiri hoverkrafte, torej plovila na zračno blazino, in 900 vojakov. Poleg letalonosilke Juan Carlos I ima španska mornarica še eno letalonosilko z imenom Principe de Asturias, ki je operativna od leta 1988.

Velika Britanija
Kraljeva mornarica Velike Britanije Royal Navy ima v svoji floti letalonosilki HMS Illustrius in HMS Ark Royal razreda invincible. Na vsaki je lahko več kot 20 letal in helikopterjev. Britanci so skupaj s Francozi lansirali projekt Queen Elizabeth gradnje dveh novih letalonosilk. Francozi so se zaradi finančne krize umaknili in bodo o sodelovanju z Britanci odločali šele leta 2012. Kljub temu je britanska vlada leta 2007 odločila, da projekt odobri in izvede. Razred novih britanskih letalonosilk, ki bo poimenovan po kraljici Elizabeti, bodo poganjale plinske turbine rolls-royce marine trent M120. Namesto enega otoka (nadgradnje) bosta vgrajena dva otoka. Tako bodo dosegli boljšo preglednost nad dogajanjem na vzletno-pristajalni palubi in bolj ugoden pretok zraka čez palubo. Izpodriv novih letalonosilk bo 65.000 ton, kar pomeni, da bosta postali največji ladji v zgodovini britanske kraljeve mornarice. Precej tradicionalno za britanske letalonosilke bosta tudi najnovejši imeli še skakalnico za lažji vzlet letal, ki pa jo bo mogoče preurediti v konvencionalno vzletno-pristajalno palubo. Na vsaki letalonosilki bo lahko do 40 letal F-35B lightning II ali 30 protipodmorniških helikopterjev Agusta Westlanda EH-101 HM.1 merlin oziroma kombinacijo enih in drugih. Poleg teh helikopterjev bodo na ladji tudi štirje helikopterji za elektronsko bojevanje. Prva nova letalonosilka HMS Queen Elizabeth bo prišla v operativno uporabo med letoma 2014 in 2016, druga HMS Prince of Wales pa dve leti za njo. Britansko ministrstvo za obrambo je konstruiranje in gradnjo letalonosilk zaupalo podjetjem BVT Surface Fleet Bae Systems Submarine Solutions, Thales Group in Babcook Marine. Projekt je ocenjen na 3,8 milijarde funtov, življenjska doba vsake od obeh ladij pa bo 50 let.

Video animacija  HMS Queen Elizabeth

Leta 1910 prvi vzlet z ladje
Prvi vzlet z ladje se je zgodil novembra 1910. Eugene Ely je vzletel z modificirane platforme ameriške križarke Birmingham. 18. januarja 1911 je v San Franciscu pristal na posebni platformi bojne ladje Pennsylvania. Ustavil se je s pomočjo vrvi, ki so bile privezane na vreče peska, s te ladje pa je pozneje tudi vzletel. Prva namensko zgrajena letalonosilka je bila HMS Argus, ki pa je bila pripravljena na plovbo po koncu prve svetovne vojne. Britancem so sledili Američani in Japonci. Američani so predelali letalonosilko Collier in jo preimenovali v USS Langley, ki se je mornarici priključila marca 1922. Japonci so letalonosilko izdelali na novo, v uporabo pa je prešla decembra 1922. Japonci so letalonosilko uporabili že na začetku druge svetovne vojne, saj so letala z nje 7. septembra 1941 napadla tudi Pearl Harbor. Prvo letalonosilko na jedrski pogon Enterprise so Američani splovili 24. septembra 1960.

VIRI:
www.armadainternational.com
www.wikipedia.org