Sodobna letališča omogočajo hiter prehod potnikov skozi terminale preko aviomostov do letal, ki so v teh primerih parkirana z nosom naprej tik ob letališki stavbi. Nazaj do sredinske črte glavne letališke ploščadi ob odhodu, od koder lahko nadaljujejo samostojno pot, jim pomagajo posebna vozila, ki jim v žargonu pravimo »pushback« vozila oz. vozila za vleko letal. Also in english

Na Letališču Ljubljana, kjer domuje tudi Adria Airways, opravljajo premike letal s štirimi vozili, ki se razlikujejo predvsem po teži, moči motorja in posledično po skupni masi potiska. Najzmogljivejše vozilo je Schopf F300, ki lahko premika letala do največje vzletne mase 400 ton in stane pol milijona evrov. Tehta zavidljivih 43 ton, motor moči 173 kW pa mu omogoča hitrosti do 30 km/h. Najtežje letalo, ki so ga doslej vlekli, je bilo An-124, ki polno naloženo tehta kar 400 ton. V Službi za oskrbo letal na Letališču Ljubljana je za vleko letal usposobljenih 21 operaterjev, ki delajo v treh skupinah. Povprečno opravijo okrog dvajset potiskov letal na dan, najmanj v zimskih in največ v poletnih mesecih (do 25). Poskrbijo pa tudi za tista letala, ki jih je potrebno z letališke ploščadi premakniti do hangarjev ali na drugo parkirno mesto.

Ko je letalo vkrcano, prtljaga, tovor in pošta naloženi in ko se vsa vozila za oskrbo letal odmaknejo na varno razdaljo od letala, kapitan ali sopilot zaprosi letališki kontrolni stolp za dovoljenje za zagon motorjev in potisk letala. Premik letal (push-back) opravlja zemeljska ekipa (Ground crew), ki jo sestavljata vodja postopka – balanser letal (ramp agent) in operater vlačilca. Priklop vlečnega droga na letalo se lahko izvede, ko ni prehoda potnikov v letalo ali iz njega in je upravljanje nosnega kolesa letala nastavljeno v funkcijo za premik letala z zunanjo pomočjo (Steering by pass). Priklopna glava vlečnega droga in vlečni drog se razlikujeta za različne tipe letal (tip letala in njegova teža, specifične omejitve). Ko je vlečni drog pritrjen na nosno nogo pristajalnega podvozja, operater priklopi vlečni drog še na vlečno vozilo in z dovoljenjem vodje letala odmakne kolesne podstavke letala. Nato počaka na znak vodje postopka; ta najprej preveri, če je okrog letala vse prosto, potem pa se preko interkoma poveže s pilotom letala. Upravljavec vozila za vleko letal pridobi informacijo o odobritvi premika letala od operaterja v tehničnem centru Službe za sprejem in odpravo letal, nakar počaka še na znak vodje postopka, ki z razprtjem pesti sporoči, da se premik letala lahko začne.

Upravljavec vozila za vleko letal prižge rdeče rotirajoče opozorilne luči in postopek potiska letala se lahko prične. Tudi posadka letala takoj po odobritvi premika letala s pozicije vključi t. i. anticollision lights utripajoče rdeče luči na trupu letala, kar je jasno sporočilo vsem na glavni letališki ploščadi: »Letalo se bo začelo premikati, ne približuj se mu!« Potisk letala poteka po predvidenih krivuljah voznih stez letala. V primeru, da potisk letala ni standarden, GMC komunicira z operaterjem vlačilca in mu poda navodila, kam se letalo potiska. Običajno poteka od parkirne pozicije do sredinske črte glavne letališke ploščadi, od koder letalo po navodilih GMC samostojno nadaljuje pot. Med postopkom potiska letala vodja postopka nadzoruje zagon motorjev letala. Po končanem potisku letala vodja postopka najprej odklopi vozilo za vleko letal od vlečnega droga. Temu sledi odklop potisnega droga od nosnega kolesa letala in priklop nazaj na vlečno vozilo ter vrnitev upravljanja nosnega kolesa letala posadki letala. Vlečno vozilo se nato umakne z varnostnega območja vozne steze letal. S tem se postopek potiska letala zaključi. Skupno trajanje potiska letala je odvisno od zahtevnosti postopka in traja v povprečju od 3 do 6 minut.

Upravljavci vozil za premike letal se za ta poklic izšolajo v okviru Službe za oskrbo letal. Kader izbirajo med zaposlenimi, ki so se z vestnim in natančnim delom izkazali na drugih področjih dela pri oskrbi letal. Šolanje se začne s teoretičnim delom in konča s praktičnim delom pod mentorstvom inštruktorja. Šolanje za poklic traja do štiri mesece kandidat pa v tem času pridobi občutek, kako delovni proces poteka. Ko mentor presodi, da je kandidat pripravljen za tisti pravi preizkus, se šolanje nadaljuje na letalih v rednem prometu, a še vedno pod budnim očesom mentorja in vodje oddelka za tehniko v službi za oskrbo letal. Ko oba ocenita, da ima šolajoči že dovolj znanja in izkušenj za tovrstno zahtevno delovno mesto, lahko kandidat pristopi k opravljanju republiške licence. Po uspešno opravljeni licenci, novopečeni upravljavec tehničnih sredstev – vleka letal prične s samostojnim delom. Licenco obnavljajo na dve leti.

Premik letal izvajajo po točno določenih navodilih in postopkih pristojnih letaliških služb, kontrole zračnega prometa in proizvajalcev letal. V nasprotnem primeru lahko pride do poškodb na letalu (nosno kolo), na letališki tehniki (poškodba potisno-vlečnega droga) ali celo do trčenja z drugim letalom oz. s katerimkoli letališkim vozilom za oskrbo letal. Po besedah upravljavcev vlečnih vozil je zaradi preglednosti in stabilnosti lažje premikati večja letala, ki se med premikom tudi lepše peljejo.

Tabela